Ljubezen na klik

Dva znanca, recimo jima Miha in Tina, sta se poklikala na Facebooku, na spletnem portalu, kjer objaviš svoje podatke, hobije, všečnosti in fotografije. Zdaj, dobra dva meseca pozneje, sta zaljubljena in načrtujeta skupno prihodnost. Konservativnemu nejevernežu, kakršen sem, mi intimnost na spletu ne sega dlje od zasebnega bančništva – a se vseeno vprašam, če morda to le ni parčkanje prihodnosti.

Digitalno zmenkarjenje

Vedno sem trdil, da je prvi zmenek intervju, komunikacijska igra besed in pravil, kjer se on izkaže v najboljši luči, ona pa preveri, če ima on kriminalno kartoteko in službo. Zato je prvi zmenek praviloma precej sterilen, pa čeprav obvezen, ker na koncu dneva vseeno moramo ločiti zrnje od plev. Zdaj, v tisočletju vseprisotnega spleta, pa je prvi zmenek postal nepotreben, ker ga opraviš kar prek portala. Klikneš na želeno osebo, se spoprijateljiš in preveriš vse, kar bi moral sicer vleči iz izbranke na prvi pijači – pa še plačati moraš na koncu, tudi če se ona izkaže za kleptomansko numizmatičarko s patološ­ko paranojo pred odprtimi prostori. Hej, tam zunaj vse srečaš. Na spletu se temu priročno izogneš: najprej pregledaš njene hobije ... aha, dolgi sprehodi, romantični filmi, v redu, potem njene ambicije ... ja, bejba si želi potovanj in vodenje kmečkega turizma, tudi sprejemljivo. Nazadnje preveriš še odzive drugih ... peca jo večinski odstotek moških uporabnikov, njene prijateljice (ki so grše, kar pomeni, da dobiš najboljšo iz šopka) pa hvalijo njene pijanske podvige ... odlično. Še sporočilce in pecanje se lahko začne.

Iz spleta v realnost

Ko se zmenek v resničnosti z osebo prek spleta vendarle zgodi, je to pravzaprav že drugi zmenek. Ah, kje, tretji ali celo četrti. O njej itak veš vse, od naslova do dneva kastracije njenega novega psa. Ostaneta ti praktično le še dve temi: bivši in seks. Obe strogo prepovedani na prvem zmenku, a kaj, ko to sploh ni prvi zmenek. In ko spljuvaš bivše, naslednji korak pelje naravnost v spalnico, kajti na tej točki se je nesmiselno pretvarjati. Bejba, ki jo poklikaš na spletu, ve vsaj toliko o tebi kot ti o njej. Tisti zmenek je zgolj mašilo, ker če dekle sprejme vse tisto, kar prebere na spletni strani moškega – od trapastih vicev in bedastih fotografij z raznih žurov, kjer na fotkah nikoli ne manjkata vsaj še dve dežurni nimfomanki, do hvalisavih življenjepisov in kretenskih opazk perverznih prijateljev – je jasno, da želi z njim seksati. In tako po plačevanju položnic in naročanju knjig zdaj na spletu lahko najdemo tudi tisto nedotakljivo – ljubezensko razmerje.

Stigma e-ljubezni

Miha in Tina sta digitalni par. Vse, kar sem napisal, je moj notranji konsenz z dejstvom, da odnosi stare šole odločno umirajo. Sploh v Ljubljani, kjer se mladi zdaj vedno bolj izogibajo nočnega življenja zaradi različnih umorov in monotonosti. In zato iščejo stik drugje, tam, kjer so ga naši razviti sosedje na Zahodu našli že dobrih deset let prej. Vprašanje je le, če otroku potem poveš, da je očka mamico dobil po elektronski pošti.

Darjo Hrib

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja