Ker imaš morda tudi ti v kakšnem od svojih virtualnih predalov shranjen kakšen tekst v obliki hipne impresije, pesmi, zgodbe ali kar osnutka za nekoč morda pravi roman, te pozivamo, da svojo ustvarjalno žilico tako ali drugače deliš s svetom.
In, ker se nikoli ne ve, ali se morda med obiskovalci naše spletne strani ne skriva tudi kakšen še neodkrit pisateljski talent, te ob tej priliki opozarjamo na spletno stran, kjer lahko svoje bolj in manj brušene kreacije objaviš tudi pod psevdonimom, če tako želiš.
Na www.zgodbice.net boš v obliki komentarjev drugih uporabnikov deležna nadvse dragocenega 'feedbacka' javnosti, pa tudi občutka, da si nekaj zelo svojega delila s svetom.
Premierno na Cosmu
V spodbudo mlademu talentu in v upanju na njeno nadaljno negovanje ustvarjalne žilice pa objavljamo zgodbo, ki je nastala izpod peresa 15-letne Lucije Peternel alias 'Twistedrabbit07':
Ljubezen
Nežno sem jo poljubljal po belem telesu. Božal sem jo in ljubkoval, se igral z njo. Pomislil sem na Leo. Tudi z njo sem se igral, ljubil sem jo bolj kot vse na svetu. Potem pa me je pustila, kot smet me je odvrgla. Bolelo je ...
Moja nežnost se je končala. Porinil sem vanjo, kot je Lea porinila nož v moje srce. Nesramno sem nadaljeval z vso silo in jezo, ki jo je povzročila misel na Leo. Čez nekaj trenutkov je tresenje ustavilo moje sunke. Tudi ona se je stresla, v njenih očeh so bile solze.
"Kdo je ona, ki je ne moreš preboleti?", je tiho vprašala.
Jezno sem jo pogledal v solzne oči in jo potegnil s postelje.
"Vzemi torbo," sem ji rekel mirno. Ubogala me je.
"Poberi svoje stvari. Dobro. Imaš vse?" Prikimala je.
"Zdaj se obleci," sem naročil ubogi punci, ki ni bila kriva, da sem se njej želel maščevati zaradi napak Lee.
"Zdaj pa pojdi. In ne vračaj se!"
Žalostno me je pogledala.
"Ampak ... Jaz te ljubim," je zašepetala.
Zaprl sem ji vrata pred nosom.
"Ne, ne ljubiš me," sem pomislil.
"Ti ljubiš ljubezen. In jaz ... Jaz ljubim Leo."
Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži
