Kaj se zgodi, ko je test nosečnosti pozitiven in tega nisi načrtovala? Tajina zgodba o nenačrtovani nosečnosti ti bo dala misliti.
Nedavno sem s prijateljicami gledala film Napumpana (Knocked Up), v katerem se uspešna mlada novinarka po zaslugi nekaj kozarčkov alkohola preveč znajde v postelji z lenim sanjačem, ki ne sodi v kategorijo 'potencialni mož'.
Nepremišljeni potezi ni sledil le moralni maček, ampak odkritje, da je noseča. Pomislila sem, da se takšne stvari dogajajo le v filmih. Prijateljice so mi potrdile, da ni tako. Zapletle smo se v pogovor, ki je razkril marsikaj.
Odkrila sem, da so nenačrtovane nosečnosti pogostejše, kot sem si predstavljala.
O tem, kako ti pozitiven test nosečnosti spremeni življenje, je pogumno spregovorila Taja.
Ko je bila stara 19 let, je na spletu spoznala fanta, s katerim je ob prvem srečanju preskočila iskra. Bila je presrečna, ker je končno srečala nekoga, ki je imel podobne vrednote kot ona. Taja je izjemno pridna in delavna.
Ob študiju ekonomije je delala kot telefonistka v klicnem centru in pomagala v očetovem podjetju. S fantom sta načrtovala, da bosta po njeni diplomi prepotovala Evropo. Toda načrte sta morala spremeniti.
Nekaj tednov pred potovanjem je občutila slabost, zjutraj je bruhala, kar je najprej pripisala vznemirjenju pred potovanjem.
Ker ji je dva tedna zamujala menstruacija, je bila zaskrbljena, zato je kupila test nosečnosti. Bil je pozitiven!
"V tistem trenutku sem bila šokirana. Imela sem občutek, da se to ne dogaja meni. Začela sem jokati, se spraševati, kako se je lahko to zgodilo. Spomnila sem se, da sva nekega večera s fantom pozabila na zaščito, vendar niti pomislila nisem, da bi lahko zanosila."
Najprej ni vedela, kaj naj naredi, vendar je globoko v sebi čutila, da želi obdržati otroka.
"O splavu nisem želela razmišljati, ker sem ga naredila pred dvema letoma, ko mi je takratni fant rekel, da noče otroka, ampak mene. Čeprav sem naredila splav, ker mu nisem želela uničiti življenja, se mi ni nikdar več oglasil. Sebe pa sem krivila, ker sem to naredila."
Strah jo je bilo, kako bo fant sprejel novico o nosečnosti, vendar sta se odkrito pogovorila in priznala mu je, zakaj noče narediti splava.
Bila je pomirjena, ko je odkrila, da podpira njeno odločitev in da ne bo zbežal pred odgovornostjo. Na srečo so tudi njeni starši novico dobro sprejeli in so ji bili pripravljeni pomagati.
"Poroda me je bilo strah, pa tudi otroka, saj sem vedela, da se bo moje življenje spremenilo. Potovanja, zabave – vse to je bilo zdaj zame nedosegljivo," pove Taja.
"Potovanje po Evropi sva s fantom odpovedala, prihranke pa sva porabila za opremljanje otroške sobe, najem stanovanja in plačevanje računov."
Ko je na svet prijokala Mia, so se njeni dvomi in strahovi razblinili.
"Bila je tako majhna in nebogljena. Takoj sem čutila, da je moja naloga poskrbeti zanjo, ji dati občutek varnosti in ljubezni. Zdelo se mi je povsem naravno, da bo zdaj moje življenje posvečeno nekomu drugemu."
Fant je imel več težav s sprejemanjem nove situacije.
"Najina zveza se je po rojstvu hčerke spremenila. Meni se je zdelo razumljivo, da ponoči ne spim zaradi otroka, in ne zaradi zabav kot najini prijatelji. On pa se ni mogel navaditi na vlogo mladega očeta. Sčasoma je začel pogrešati zabave, zato je vse pogosteje odhajal od doma."
Čez eno leto sta se razšla, saj sta odkrila, da bo tako bolje za vse, predvsem za hčerko, ker je nista želela izpostavljati prepirom.
"Po razhodu je postal najin odnos boljši, saj sem sprejela, da ni bil pripravljen na otroka."
Na vprašanje, ali obžaluje, da se je odločila obdržati otroka, brez pomisleka odvrne: "Ne, žal bi mi bilo, če bi se odločila drugače. Kadar se Mia nasmehne, sem srečna.
Z materinstvom sem začela drugače doživljati tudi sebe. Morala sem precej hitro odrasti in postala sem ženska, ki se zaveda svojih odgovornosti.
Otrok me je naučil, da moram biti potrpežljiva in upoštevati potrebe nekoga drugega." Taja pri svojih dvaindvajsetih živi povsem drugačno življenje kot njene vrstnice.
"Občasno pogrešam zabave s prijatelji in ob ponudbah na mamljiva potovanja mi pogosto zaigra srce od vznemirjenja. Včasih me navdajajo pomisleki glede mojega načina življenja, vendar se v takšnih trenutkih osredotočim na sedanjost in na to, da je Mia središče mojega življenja, ker me potrebuje."
Zaveda se, da mora poskrbeti tudi za svoje želje, zato nadaljuje s študijem in si privošči druženje s prijateljicami, medtem ko njen bivši pazi na otroka. Hvaležna je, ker ji starši pomagajo pri usklajevanju študijskih obveznosti z materinstvom.
"Ugotovila sem, da ne morem biti dobra mama, če ne poskrbim zase, saj otrok čuti, kadar sem nesrečna in nemirna.
Zavedam se, da najbrž ne bom nikdar popolna mama, vendar se po svojih najboljših močeh trudim, da svoji hčerki dajem dovolj ljubezni. Moje življenje ni takšno, kot sem si ga predstavljala, saj nisem želela postati mamica tako hitro, sploh pa ne brez partnerja.
Toda najbrž je umetnost življenja v tem, da v dani situaciji sprejmeš stvari takšne, kot so, in se trudiš, da iz tega narediš najboljše.
Mia ni bila načrtovana, vendar lahko iskreno rečem, da je najlepše presenečenje, ki se mi je zgodilo. Ne morem si namreč predstavljati, kakšno bi bilo moje življenje brez nje."
Besedilo: Anna Davies priredila: Danaja Lorenčič
