Takoj ko odpremo prho, postanejo zavese neprijetno lepljive. Raziskovalec z massachusetske univerze je odkril, zakaj je tako.
Inženirja Davida Schmidta je radovednost pripravila do tega, da je vložil veliko denarja v programsko opremo in na svojem računalniku ponazoril delovanje kabine za prhanje ter tako proučeval motečo lepljivost zavese pod prho, medtem ko teče voda.
Raziskovalec, ki je poklicno strokovnjak za simulacije hlapov pogonskega goriva v dizelskih in letalskih motorjih, se seveda ni zadovoljil z običajno razlago, po kateri je mogoče nadležno vedenje zavese pojasniti s tako imenovanim Bernoullijevim učinkom. Ta predvideva, da se tlak tekočega medija – tekočine ali plina – z naraščajočo hitrostjo znižuje. Potemtakem se, dokler voda teče, znižuje tlak v notranjosti prhe, zato zaveso posesa navznoter.
Nič ni boljšega od preizkusa: glede na podatke iz Schmidtovega navideznega 'prostora pod prho' – razdeljenega v 50 tisoč raziskovalnih segmentov med simuliranim časom prhanja 30 sekund – se je na računalniku po približno 1,5 bilijona računskih operacij prikazal malo drugačen rezultat.
In sicer sta za nizek tlak v notranjosti prhe kriva dva dejavnika:
- Bernoullijev učinek
- in sila trenja med zrakom in vodnimi kapljicami.
Te sile zavirajo padajočo vodo, zaradi tega zaviranja pa okoli kapljic nastane zračni vrtinec. Središče tega vrtinca je, tako kot pri tornadu, območje nizkega pritiska, ki zniža zračni tlak in zaveso posesa navznoter.
Ta pojav vrtinca je mogoče opazovati tudi s povsem preprostimi pripomočki: pri močno odprti vodi potisni glavo skozi zaprto zaveso, pihni noter cigaretni dim (ali pa si še raje pomagaj z dimom dišeče paličice) – in 'tornado' pod prho bo postal viden. Ne tako hudo kot pri Hitchcocku in njegovem krvavem prhanju, a vendarle nadležno: povsem običajno lepljivost zavese pod prho lahko pripišemo zelo zapletenim fizikalnim zakonom.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
