Vzljubi svojo temno plat

28. 8. 2008
Vzljubi svojo temno plat

Jeza, ljubosumje, strah, zavist … Vsi se spopadamo z negativnimi čustvi in občutji, ki vsake toliko časa priplavajo na površje in zagrenijo življenje nam in tistim okrog nas. Zakaj ne bi svojo temno plat raje obrnila v svoj prid in ostala pozitivna kljub negativnim čustvom?

Se tudi ti ne znaš obraniti pred jezo, ki te nenadoma popade, samopomilovanjem, ki pride nenapovedano, in zavistjo, ki jo čutiš ob uspešnih prijateljih? Nič presenetljivega. Vsi nosimo v sebi senčno stran svojega značaja, manj pa je takšnih, ki so jo sposobni premagati in spremeniti v pozitivno. V nadaljevanju ti ponujamo nekaj načinov, s katerimi se tudi ti lahko obraniš pred sabo.

“Vse se začne v mislih”

Tudi na lastni koži marsikdaj občutimo težave Bridget Jones, kot so pesimizem, kompleks manjvrednosti, popačena samopodoba in nesamozavest … Dovolj naštevanja, čas je za osvoboditev od takšnih in podobnih misli, ki krojijo naša življenja!

“Vse se začne v mislih,” pravi Renata Bokan, svetovalka za osebni razvoj, ki predava v okviru programa Šole čustvene inteligence (www.cdk.si). “Misli vplivajo na naše psihično in telesno počutje. Zato je zelo pomembno, da smo pozorni na to, kaj mislimo. Raziskave so pokazale, da od 70 do 80 % nezavednega delovanja možganov zavezema naš notranji negativni samogovor. Zato je treba skrbeti za ‘miselno higieno’.”

Ko se ujameš v negativne misli in čustva, Bokanova predlaga, da zavestno preusmeriš pozornost k nečemu, kar je pozitivno: “To sposobnost imamo, le uporabljamo jo premalo. Ko opazimo, da se smilimo sami sebi, pokličimo prijateljico, oglejmo si komedijo, pojdimo na tek, na ples, razmišljajmo, kaj je na nas privlačnega, kaj znamo, v čem smo dobri, kdo nas je kdaj pohvalil in zakaj.

Pomembno je, da ustavimo negativni notranji monolog v glavi. Sčasoma se bo to začelo dogajati samodejno. S tem spodbujamo nove nevronske povezave v možganih in posledično se bolje počutimo in se manj samopomilujemo. Ne gre čez noč, a nekajtedenski trud se bo zelo izplačal.”

Strah pred ljubeznijo

Poznaš občutek, ko si tako zelo želiš biti z nekom, po drugi strani pa ga s svojimi destruktivnimi ravnanji odrivaš od sebe?

V tem primeru je po besedah Bokanove očitno, da “so podzavestni zapisi, kot sta strah pred bližino in nezaupanje vase, močnejši, kot je zavestna želja po tem, da bi bila z nekom povezana. Kadar je podzavest v nasprotju z zavestnim hotenjem, zmaga podzavestno hotenje, pogosto strah. Zato so opazovanje sebe in iskrenost do svojih občutkov ter odprta komunikacija s partnerjem ključ, ki pomaga odpreti vrata do emocionalno enakopravnega in izpolnjujočega odnosa.”

Prav zato je osebni razvoj tako zelo pomemben, saj omogoča, da podzavestne mehanizme ozavestimo in s tem začnejo počasi izgubljati moč. Če imata s fantom težaven odnos zaradi podobnih problemov, Bokanova priporoča naslednje:

“Partnerja naj se pogovarjata o tem, da vedenje pogosto ni odraz naših iskrenih želja. Prek odkritosti do sebe in drugega se lahko marsikaj pojasni.

V odnosu se je treba naučiti in poslušati sporočila, ki se skrivajo za besedami. Učinkovita vaja je lahko, če si tedensko vzameta nekaj minut, ležita drug poleg drugega, se ne dotikata, a sta si telesno blizu. Najprej naj eden izmed vaju od dve do štiri minute govori o tem, kako je preživel teden, kaj se v njem dogaja, kaj si želi, kako se počuti, o čem pogosto razmišlja te dni. Drugi medtem samo posluša in ga ne prekinja.

Lahko se ga dotakne, lahko ga spodbudi z vprašanjem, a ne daje nasvetov in ne komentira. Nato zamenjata vlogi. To je učenje bolj empatične komunikacije, ki temelji na odprtem poslušanju in omogoča odnosu, da se osvobodi prevelike površinskosti.”

Ko te popade sveta jeza

Kako naj se zadržiš, ko te ima, da bi se skričala na osebo, ki te je razjezila? Po besedah Bokanove je pomembno, da pri jezi ločimo njen energetski del od vsebinskega.

“Vemo, da jeza požene val energije po telesu – v glavo, roke, v zgornji del telesa. Če to energijo potisnemo vase, bo tam tudi ostala in vplivala na počutje in zdravje, zato je dobro to energijo sprostiti.”

Toda kako? Če se le izkričimo, to zagotovo ni dobro ne za odnos ne za nas in našo samopodobo. Tudi cilja s tem največkrat ne dosežemo:

“Energijo jeze je dobro izraziti tako, da ne ogrozi nikogar. Fizična aktivnost, šport, sprehod v naravi, vsaj deset globokih vdihov, pospravljanje … vse to nam omogoča, da se nekaj nakopičene energije sprosti. Glava je potem tudi bolj bistra, zato lahko pridemo do ustreznih spoznanj, kaj je globlji vzrok jeze in kaj lahko storimo.”

Pomembno je vedeti, da je jeza na prvi pogled sicer povezana z enim samim incidentom, toda v resnici je posledica trajnejšega občutka v odnosu. Jeza je le sporočilo, da se nekaj dogaja in da to zahteva spremembo in konkretno akcijo.

Še bolj nevarna je jeza, ki se je nakopičila v več letih. Ljudje, ki dalj časa zatirajo jezo, so pogosto pasivni, plahi, preveč prilagodljivi in čustveno odvisni od drugih. Ima pa tudi svoje posledice, saj zatrta jeza pogosto vodi v pomanjkanje življenjske energije, volje in tudi v bolezni. Kako se je lahko znebimo?

“Prvi korak je, da si priznamo strah pred izražanjem jeze ali nesposobnost izražanja jeze. Priporočljiv je svetovalni pogovor, vključitev v program, kjer se lahko naučimo varno izražati jezo.

Predvsem pa je treba okrepiti samozavest ali izboljšati samopodobo, kar pripomore k temu, da lažje izrazimo svoje potrebe, želje, čustva, torej tudi jezo. Veliko tehnik, kot so meditacija, sprostitev, avtogeni trening in tehnika čustvenega osvobajanja, pripomorejo, da jezo in druga čustva lažje izrazimo.”

Zavistna in maščevalna

Veliko žensk si sploh ne želi priznati, da zavida drugim in da na skrivaj in čisto po tihem tekmuje s prijateljico. Toda Bokanova je mnenja, da so to povsem normalna in človeška občutja in ni nič narobe, če jih krajši čas občutimo. Tako te lahko na primer prijateljičina nova pričeska spomni, da si tudi sama želiš spremembe.

“Kadar pa nas zavist muči dlje časa, je treba razmisliti, kaj nam manjka v življenju, kje smo zastali, kateri naši talenti se ne izražajo in podobno. ‘Poglej vase, kaj lahko narediš v svojem življenju,’ pravi zavist.”

Občutje, ki je na dolgi rok prav tako destruktivno, je maščevalnost. Le katera izmed nas si ni že kdaj zaželela, da bi znanko, ki nas je namerno spravila v težave, doletela nesreča?

“To so zelo groba čustva, ki so lahko normalen odziv na hudo krivico, ki se nam je zgodila. Problem je, če ta čustva v sebi negujemo. Čim prej jih bomo opustili, boljše bo za nas. Kajti ko razmišljamo, kako bi škodili nekomu drugemu, škodimo sami sebi. Podobno privlači podobno in to, kar misliš, to pritegneš v svoje življenje. To sta zakonitosti univerzuma, ki se ju je dobro zavedati. Če mislimo, da bomo z maščevalnostjo izpolnili kakšen karmični dolg, je treba vedeti, da teh dolgov drugemu ne moremo kar tako poravnati,” pravi Bokanova.

Takšnih in drugačnih krivic in zamer, ki so vzrok za maščevalnost, se lahko rešiš samo z odpuščanjem. Šele ko boš prijateljici odpustila, da ti je prevzela fanta, boš lahko svoja negativna čustva spremenila v pozitivna. Zamera namreč ohromi in te prikuje na trenutek, ko si bila prizadeta. In tudi ti globoko v sebi veš, da boš veliko lažje, svobodneje, lahkotneje in bolje zaživela, ko bo zamera popustila.

“Odpuščanje je ena od pomembnejših lastnosti človeka. Je proces, ki se ga ne da izsiliti, lahko pa se ga spodbuja. Že želja, da se osvobodimo zamere, je dobra vzpodbuda za odpuščanje. Pri tem zelo pomagajo meditacija in druge metode sproščanja, ki nas vodijo v stik s finejšimi stanji zavesti, s katerimi lahko vidimo situacijo globlje in bolj objektivno. Posledica tega je odpuščanje, ki se zgodi spontano po določenem času,” meni Bokanova.

Ne nadzoruj, temveč zaupaj

Si tudi ti želiš biti popolna, in zato morda popolnoma nehote nadzoruješ ne le sebe, temveč tudi ljudi, ki so ti blizu? Če si prepričana, da sama narediš vse najbolje, in zato vse narediš sama, boš pri svojcih in kolegih kmalu posejala sume, da jim ne zaupaš dovolj, s tem pa boš izgubila tudi njihovo spoštovanje. Morda te bo iz tvoje perfekcionistične miselnosti zbudilo mnenje svetovalke:

“Kar groza me je ob tej sodobni mantri, ki se imenuje ‘popolnost’. Kaj to sploh je? Kaj je popolno, kdo o tem odloča? Vsak človek je popoln po svoje, in ko začnemo svojo enkratnost res izražati, postanemo privlačni za druge. Samo v naši samobitnosti se skrivata resnična karizma in privlak, tega pa ne bomo našli v zunanji popolnosti in v ustrezanju nekim vsiljenim zunanjim merilom, zaradi česar lahko človek izgubi stik s samim seboj in se zlomi.”

Po besedah Bokanove lahko zares nadzorujemo samo sebe same, torej svoje misli, dejanja, načrtovanja:

“Na zunanji svet lahko vplivamo tako pozitivno kot negativno, a nadzora v resnici nimamo. Še manj pa ga imamo nad drugimi ljudmi. Bolj kot smo negotovi vase, bolj bomo imeli močno potrebo po nadzoru in perfekcionizmu.”

Če si nagnjena k disciplini, natančno­sti, doslednosti in želiš biti kar se da najboljša, se obvezno izogibaj temu, da bi svojo potrebo po popolnosti uveljavljala v odnosu, saj sta, kot pravi Bokanova, nadzor in perfekcionizem kot kapljici strupa, ki počasi razjedata odnos.

Perfekcionizem in doslednost pa sta lahko velika plusa v poklicu, ki zahteva takšne odlike. Raziskovanje, laboratorijsko delo, farmacija in računalništvo so le nekateri od poklicev, ki zahtevajo prav takšne odlike, ki jih tako zelo ceniš tudi sama. Tam bo tvoja potencialna temna plat zasijala v vsem sijaju in ti koristila veliko bolj, kot si sploh predstavljaš.

Ravno­vesje, ne skrajnost

Odvisnost se rodi zaradi potrebe po prijetnih občutkih in ugodju, ki ga najdemo prav v odvisnostih.

Iz odvisnosti nas včasih lahko potegne zavedanje, da ta izhaja iz globljih neizpolnjenih potreb. Ko to potrebo zadovoljimo, odvisnosti ni več. Primer: zaradi pomanjkanja občutkov ljubezni se lahko zatečeš k čokoladi, ki nudi ugodje in nadomesti občutje osamljenosti. Ko spoznaš partnerja in se počutiš ljubljena, je želja po sladkorju veliko bolj obvladljiva.

Negativne odvisnosti, kot so alkoholizem, kajenje, motnje hranjenja in obsedenost s seksom, lahko začasno nadomestimo s pozitivnimi odvisnostmi, kot je na primer tek, planinarjenje ali kakšen drug hobi.

Dolgoročno je dobro imeti nadzor tudi nad pozitivnimi odvisnostmi, ki so lahko za določen vidik našega življenja negativne. Morda si zaradi nje zanemarila svojega partnerja, družino ali delo. Vprašati se je treba, kaj zaradi pretiranega ukvarjanja s športom ali katerim koli drugim hobijem izgubljaš, kdo ali kaj trpi v tvojem življenju.

Cilj pri zdravljenju odvisnosti naj bo vedno ravnovesje, ne pa druga skrajnost.

Proč s temnimi mislimi

Ostani v sedanjosti Sliši se lahko, pa ni. Če boš ves čas mislila na to, kaj ti je včeraj rekla jezna prodajalka, že nisi usmerjena v sedanjost. Pomagalo ti bo, če boš prisluhnila telesu in občutila, kako se počutiš. Globoko dihanje te bo zazibalo v meditativni trenutek, v katerem boš zasidrana v sedanjosti.

Prisluhni svojim mislim Kakšna sporočila pošiljaš sama sebi? Si pred pomembnim sestankom prepričana, da bo šlo nekaj narobe? Črne misli rojevajo črne scenarije, znotraj katerih se vrtiš kot v začaranem krogu. Prisluhni dialogu, ki poteka v tebi, in tudi sama boš presenečena, kako se lahko spraviš na rob obupa samo zaradi negativnih misli. Vizualiziraj pozitivne scenarije, ki te bodo razveselili in razvedrili.

Prisluhni svojim čustvom Zagotovo poznaš tisti občutek, ko se ti zdi, da enostavno ne zmoreš več in da mu moraš za vsako ceno ubežati? Poseganje po pijači, drogi, hrani ali kakršni koli odvisnosti je zato samo še korak stran. Toda bežanje je samo podaljševanje trpljenja. Raje se osredotoči na to, kaj je bil vzrok za te občutke in zakaj se počutiš tako nemočno?

Prevzemi odgovornost Vsi poznamo izgovore v stilu: ‘Ko bi me vsaj mama večkrat objela/bila prijazna do mene, potem ne bi bila tako hladna/nesamozavestna.’ A takšni izgovori so le voda na mlin tvojim težavam. Zavedaj se, da si življenjsko zgodbo krojiš sama, odkar si postala polnoletna in odgovorna zase. Bolj ko vališ krivdo na druge, bolj svojo moč predajaš v roke drugih.

SoČustvuj s seboj Spremembe se ne bodo zgodile čez noč. Navada je železna srajca in tvoji možgani so tako polni strahov in negativizma, da potrebujejo čas, da se privadijo na novo funkcioniranje. Ko bodo negativne slike počasi zamenjale pozitivne, si boš začela oblikovati pozitivnejšo realnost.

Proslavi pozitivno Bolj ko boš svoje življenje dojemala pozitivno, več je možnosti, da boš vsak dan posebej imela dober razlog, da proslaviš vse dobro in pozitivno, kar te obkroža in kar čutiš. Ne pozabi tudi, da vaja dela mojstra!

Marta Pirnar

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja