Neka britanska študija je pokazala, da se 60 odstotkov naših pogovorov vrti okrog drugih ljudi. Seveda tistih, ki niso navzoči. Se razume ;)
Govoricam ljudje tudi zelo radi verjamejo. Kar 61 odstotkov jih ocenjuje, da se za vsako govorico skriva vsaj kanček resnice.
In čeprav imamo ljudje radi tiste, ki so na 'tekočem', saj nas govorice neizmerno zabavajo, pa vendar po drugi strani velja tudi, da tisti, ki kar naprej o drugih širi samo slabe novice ali pa razširja neresnične zgodbe, slej ko prej izgubi vsakršno spoštovanje in simpatije (da ne govorimo o raznoraznih težavah, ki mu jih lahko recipročno povzročijo upravičeno prizadeti).
Človeku lastno
Opravljanje je staro toliko kot človeštvo.
Že naši predniki so se sestajali ob ognju in si pripovedovali zgodbe o sosednjem plemenu. Pri tem ni šlo in ne gre za žaljivo prostočasno aktivnost, temveč za osnovo za preživetje v skupnosti: ko se pogovarjamo o drugih ljudeh, krepimo občutek pripadnosti.
Socialne norme
Kdor dobro posluša, se lahko veliko nauči. Ali je prav, da nekaj naredi tako in nekaj drugega drugače? Kaj menijo drugi? Kaj je primerno?
Tudi sociologi menijo, da se skupnost ohranja prav z nenehno izmenjavo mnenj.
Zdrav učinek
Med pripovedovanjem napete zgodbe kar trepetamo in se hihitamo. Ljudje ob tem sproščamo agresije. Ko izvemo, da imajo drugi težave, je tudi nam lažje. In vse to pripomore k zdravi psihi.
Enakopravnost
Veselje ob slišani 'zadnji novici' je enako veliko pri ženskah in moških. Temu, kar ženske imenujemo 'babji čvek', moški rečejo 'pogovor'.
Dobro delo
Številni šefi vedo, da ni dobro prepovedati pogovarjanj sodelavcev po pisarnah. Zakaj? Psihologi so v študijah dokazali, da ljudje, ki smejo občasno opravljati, hitreje in bolje delajo.
Potreba po igri
Sodelovanje pri opravljanju poskrbi za čudovito spodbudo. Osvobodi notranjo radovednost, našo željo po dramatičnosti in dobro vpliva tudi na samopodobo!
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
