Več kot mama in hči

5. 3. 2012

Mi posodiš šminko? Ali imaš ti tisti rožasti modrček? Ali si brala v Cosmu o tem, kako ohraniti kul frizuro pod kapo? Ne, nismo posneli vprašanj prijateljic, sester ali sostanovalk, temveč mam in njihovih hčerk – cosmo mam in hčerk.

Predstavljamo ti mame in hčerke, ki so tudi prijateljice, včasih pa jih na ulici ali med šo­pin­gom zamenjajo za sestri. Ki … ja, še vedno živijo skupaj, saj rade čim več časa preživijo druga z drugo.

Te zanima, kako jim to uspeva?

Druga drugi pika na i

  • Lea: 46 let; oblikovalka, režiserka, strasti: gore, plezanje, umetnost.
  • Tea: 19 let, študentka, strasti: balet, ples.

Lea se kot navdušena športnica oblači športno in na obleko ne da kaj dosti, Tea obožuje vintidž (na snemanje je prišla v jopici, ki si jo je mama spletla v srednji šoli in je Tei po 27 letih kot ulita) in modo – ne izpusti nobene modne revije ne v tiskani obliki ne po spletu.

Leo vleče v naravo in gore, Teo v klube in na zabave. Ne objemata se in močno spoštujeta zasebnost druga druge. Tako drugačni … pa vendarle močno povezani. Ko so še vrteli na­daljevanko Midve z mamo, nista izpustili niti enega dela, in po njej sta vedno potrebovali še veliko skupnega časa, da sta premleli vsako podrobnost.

“Najino žensko druženje se je začelo s serijo Seks v mestu. Tea je bila takrat v osnovni šoli in veliko stvari še sploh ni razumela, a takrat se je spletla najina naveza. Še zdaj obožujeva vse 'najine ženske stvari'. Zdi se nama, da jih tako nujno potrebujeva, da si celo takrat, ko sva cel dan pri babici – čeprav je tam zelo lepo in se pri njej cela družina počuti odlično – ne moreva kaj, da za eno uro ne 'uideva' po svoje – na le najino kavo. Vedno se imava toliko pogovoriti!”

Tejin 17-letni brat ju včasih le čudno gleda ter zmajuje z glavo, a Tea in Lea sta pre­pričani, da se je prav zaradi tega veliko naučil o ženskem svetu in da ima tudi zato toliko prijateljic.

Sicer pa pravita, da imata skupen smisel za humor: “Preprosto ga nimava,” pravita v smehu; v njem se ne dopolnjujeta, temveč razumeta. Kot takrat, ko mimo njiju prilaja nevzgojen cucek …

Zelo radi imata živali, a kar je preveč, je pač preveč. Ne marata pretiravanj v nobeno smer: “Za naju je pomembno, da si zaupava do tiste mere, ki je še sprejemljiva (vsaka posebej si jo postavlja), da si ne skačeva v zasebnost, a se vedno razumeva, skoraj brez posebnih razlag. Skupaj se lahko smejiva in jokava, brez igranja in brez zadržkov, pokaževa si tudi tisto stran osebnosti, ki je drugim ljudem ne. Ne obtožujeva se zaradi dejanj, na katera nisva ponosni.”

To pa pripoveduje o prijateljstvu, ki ga zelo radi že zjutraj oplemenitita z le njuno dišečo kavo.

Lea se je naučila od Tee: njenega nauka, kadar preveč hiti: Jutri je še en dan. In tudi komuniciranja z mlajšo generacijo ter izumljanja novih besed.

Tea pa je od Lee 'pobrala': mamin pogled na svet – gledam odprto na stvari, barvo oči, pripravljena sem vse preizkusiti, ne delam razlik, veselje do lepih umetnosti, raztresenost.

Duši dvojčici

  • Viktorija: 56 let, delo na oddelku oskrbe kupcev v knjižni založbi, strasti: potovanja, ustvarjanje, opremljanje stanovanja, obisk starinarnic, cvetice in vaze.
  • Mankica: 26 let, diplomirana komunikologinja, ki že vrsto let dela kot novinarka in fotoreporterka, strasti: potovanja, ustvarjanje, fotografiranje, glasba in koncerti, ples, filmi, grafiti, ki jih ujame v svoj objektiv in o katerih piše magistrsko delo.

Mankica in Vikica, tako nenavadni imeni in tako nenavadni ženski.  Spoznala sem ju že davno v njunem toplem in pisanem stanovanju, ko sem šla kupit prijazno dišečo vilo izpod njunih rok.

In še danes si želim vsako nedeljo poleti, ko ostanem v Ljubljani, obiskati art market, da si ogledam njune dišeče dobre vile, gozdne vi­linke Cimetke in nakit, ki jih izdelujeta pod blagovno znamko Rozinka, ter z njima izmenjam besedico ali dve, ki se vedno zavleče v dolg ženski klepet in ogromno pozitivne energije.

“Ko se usedeva za mizo in us­tvarjava, je to čas, ko se lahko pogovoriva o vsakodnevnih rečeh. Mankica je zaradi svojega dela veliko odsotna, zato je to pravi čas, ko med delom debatirava o marsičem. Čeprav živiva skupaj, se včasih zgodi, da se vidiva le nekaj minut na dan. Ko gre mami zjutraj v službo, Mankica še spi, ko gre mami spat, je Mankica še v službi,” pravita.

Njuna velika strast so tudi potovanja. “Vsaj enkrat na leto se skupaj z nahrbtniki na rami odpraviva na enomesečno pot v samoorganizaciji. Zadnja leta je Azija tisti del sveta, ki naju razveseljuje, navdušuje in pomiri, zelo radi pa potujeva tudi v Ameriko. Decembra sva se vrnili iz Hong Konga in Indonezije,” o svojih potovanjih navdušeno razlagata mama in hči.

Ker sta prepotovali že večji del sveta, se zdaj odločata, kam bosta potovali, kar po zemljevidu. “Aha, tukaj še nisva bili.” Vikica je tista, ki naredi vse načrte in poskrbi za organizacijo doma, Mankica prevzame vlogo vodnice, ko pristaneta z letalom …

Mankica in Vikica sta si podobni v skoraj vsem. Sta mama in hči, prijateljici, zaveznici, enako dojemata svet in ljudi, podobni sta si na videz, po telefonu pa ju vsi zamenjujejo, saj imata enak glas! Sicer pa – za komunikacijo sploh ne potrebujeva besed, saj si s pogledom v določenih situacijah poveva čisto vse.

Takrat ko nista skupaj, pa jima velikokrat zvoni telefon: “Vedno, ko vidiva kaj zanimivega in se spomniva druga na drugo, se pokličeva ali si pošljeva SMS-sporočilce. Vedno, ko ena želi deliti z drugo nekaj, kar jo je presenetilo ali navdušilo, se pokličeva. Seveda je enako tudi, ko katero kaj razžalosti ali razjezi, druga drugo pomiriva ali se druga z drugo veseliva.”

Vikica se je naučila od Mankice: večne dobre volje, iskrenosti, srčnosti, smisla za barvne kombinacije, časa za premislek, Mankica pa pri Vikici občuduje srčnost, voljo do življenja, iskrivost, neverjetno mladostno energijo, izjemnost njene osebnosti.

'Sestri'

  • Gordana: 42 let, poslovna organizatorka, strasti: nakupovanje, joga, alternativna medicina, tuji jeziki, potovanja, raziskovanje različnih kultur.
  • Diana: 24 let, študentka fakultete za šport, strasti: nakupovanje, obiskovanje športnih prireditev, delo z ljudmi, potovanja, ročno  ustvarjanje, branje.

Blondinki Gordano in Diano vsi zamenjujejo za sestri. “Ko spoznajo Gordano, ljudje ne morejo verjeti, da je moja mama. Videti je preveč mladostna. In tudi je,” z nasmehom na ustih pove Diana, za katero se zdi, da včasih s svojo mirnostjo celo miri kipečo energijo svoje mladostne mame.

Ja, prav Gordana je tista, ki Diani 'sune' pisan ali ultraseksi modrček. “Prej sem nosila samo črne ali kožne barve, potem pa so me navdušili pisani, tigrasti, s plišem, ki jih ima Diana,” začne pogovor o menjavi svojega spodnjega perila v pisanega in bolj seksi, ko je njena hči zrasla v cosmo dekle, Gordana.

Pa niso le modrčki tisto, kar si Diana in Gordana radi izposojata: “Ufff, najboljši del dneva je takrat, ko lahko skočim v njeno omaro,” pravi Diana. “Ne pritožujem se, da je moja premaj­hna, a njena je vedno boljša. Ličila imava skupaj, zato si mi jih ni treba izposojati, tudi Cosmopolitan imava skupen, a najprej ga preberem jaz, šele potem je na vrsti ona. Izmenjujeva si tudi knjige, frizerja, maserja ... mislim, da kar vse,” se smeji Diana.

Močno sta povezani – tako močno, da ju tudi velike razdalje, ki vodijo Diano po svetu, ne odvrnejo od tega, da se ne bi skoraj vsak dan slišali in videli preko Skypa. Pravita, da zato, ker podobno razmišljata, ker se cenita in spoštujeta, ker znata skupaj sanjati in uresničiti še tako nemogoče, obenem pa se znata druga drugi tudi umakniti, ko je čas za to.

Ker je med njima posebna energija, vedno znova potešena potreba po tem, da nekomu lahko stoodstotno zaupaš, in to vsak dan, naj gre za nepomembne malenkosti, ki si jih samo želiš deliti, ali dogodke, ki zaznamujejo življenje.

Ko ju vprašam, kaj najraje počneta skupaj, kot v en mah odgovorita: “Obožujeva jutranjo kavico na balkonu in skupni šoping, radi pa greva tudi na tortico v Zvezdo, sprehod okoli Fužin, radi skupaj potujeva.” Najprej sta se razgovorili o kavici. Ta je pos­tala njuna rutina, ko je Gordana močno zbolela in je doma okrevala, in takrat sta se še močneje povezali.

“Tudi ko sem jaz delala v istem podjetju kot mama, sva komaj čakali, da greva skupaj na kavo tudi ob najmanjšem premoru, včasih nisem zdržala, in tudi če sem imela le minutko časa, sem ji že pisala mail,” je željo po vsakem trenutku za ženski klepet z mamo opisala Diana. In potem sta spregovorili o svojih šopingih. Oči so se jima svetile, govorili sta hitro in z navdušenjem, jaz pa sem se vprašala, katera cosmo punca jima vsaj malo ne zavida.

Prvi večji nakupovalni izlet v London jima je malce zagrenil moški del družine – kulturne znamenitosti so bile očetu in bratu zanimivejše od tistih po trgovinah, in ko so naslednjič potovali v New York, sta si izborili nakupovalno svobodo ter padli v nakupovalno mrzlico po svoji meri, ki je ne bosta pozabili.

Diana je od svoje mame Gordane prevzela: željo po življenju, energijo, okus za slog, pozitivizem, perfekcionizem, vedenje, da moramo biti dobri do drugih ljudi. Gordano pa je njena hčerka Diana naučila, da zna ohraniti ponos in dostojanstvo tudi v težkih situacijah, dvigniti glavo in oditi naprej, potrkati na druga vrata, oditi v svet in tvegati, reči ne in ne užaliti nasprotne strani.

Besedilo:  Petra Arula, fotografije: Alex Štokelj, stilistka: Manca Čampa, ličenje: Nika Veger
Za prijaznost in gostoljubje se zahvaljujemo Loliti. Kaval Group.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol