Tako si lahko pomagaš, ko si v stanju stresa, jeze ali tesnobnosti (nasvet Tine Košir)

Z dihom lahko v trenutku spremenimo stanje našega živčnega sistema in nato delujemo z več miru in jasnosti.

Kadar smo v stanju stresa, jeze ali tesnobnosti, Tina svetuje preprosto tehniko ozemljevanja. Pomaga tudi tresenje in prijem ljubeče prisotnosti.

Vabljeni k poslušanju prvega Sensinega podkasta Modra soba z Majo Megla, v katerem sta se s Tino Košir pogovarjali o jogi, Indiji, duhovnosti, ovirah na poti TUKAJ:

Sogovornici sta pregovorili tudi o tem, kako je odraščati v senci slavne mame in o preprostih tehnikah za revitalizacijo, ki jih lahko uporabimo na skrivaj v pisarnah ...

Tina: Ena taka najenostavnejša stvar, sploh, kadar imamo občutek, da nas odnaša, je vzpostaviti stik s tlemi. Se pravi prenesti vso pozornost na stopala, se zavedati stika s tlemi. Zdaj če govoriva res o pisarnah, kjer so ljudje okrog, sredi situacij ... v bistvu vzpostaviti stik s tlemi in mogoče malo podaljšati izdih. Se pravi vdih skozi nos in potem samo podaljšan izdih. In če lahko sledimo temu izdihu, kako teče navzdol po telesu, kot bi tekel v tla skozi noge in naredil koreninice.

Se pravi, nekdo nori v pisarni ali karkoli, nam se je dvignil pritisk, se samo povežemo s tlemi, podaljšamo svoje dihanje, naredimo nekaj dihov, ki jim sledimo s pozornostjo po telesu navzdol v tla.

To je praksa, ki jo sicer lahko delamo tudi v jogi, ampak sicer pa se, kolikor vem, precej uporablja v sodobnih psiholoških sistemih te prakse prizemljevanja. To je ena stvar.

Ki je dobrodejna za kaj?

Tina: Ki je dobrodejna za umiritev. V bistvu ta stik s stopali deluje prav na naš živčni sistem, da nas potegne v tukaj in zdaj in dobesedno v zavedanje, v ozemljitev, v zavedanje, da imamo trdna tla pod nogami. Ker ponavadi se zgodi, takrat, kadar smo v eni jezi, tesnobnosti, v nekem takem čustvu, začnemo izgubljati stik s telesom, kot bi vse šlo v glavo, vrtijo se nam v glavi neki filmi in neke misli naokrog letijo.

Ne vem, ali je tvoja izkušnja tudi taka? In v bistvu dih postane zelo plitek, takrat začnemo v stresu plitko dihati in občutek imamo, da moramo hitro, impulzivno nekaj reagirati in takrat se lahko razni obrambni vzorci pojavijo v nas, kakršnikoli že so, ki niso nujno najboljši odziv za tisto situacijo.

"Tako da če si uspemo samo vzeti nekaj trenutkov, da se povežemo s telesom, s tlemi, z izdihom, in da potem ne nujno reagiramo impulzivno na tisto, kar je pred nami, ampak z malce več modrosti in z malce več presoje tega, kaj si jaz želim storiti, posredovati, izraziti v tej situaciji."

Seveda pa kot veva obe, je to dostikrat v stresnih situacijah zelo težko in žal ne gre, če nimamo vsakodnevno neke prakse.

Jaz tudi opazim, da če recimo zjutraj imam svojo prakso, potem se preko dneva na to spomnim in se ozemljim, če pa nimam, pa veliko težje.

Res je blagodejno to, če imamo dnevno na začetku neko tako prakso, ki nam pomaga, da je tekom dneva lažje. Potem je recimo nekaj, kar meni neizmerno pomaga - zdaj pa recimo, da ni več nikogar okrog nas, ali pa gremo celo na wc za nekaj minut, - da se samo tresemo po celem telesu in nas to otrese, stresemo dobesedno stres iz sebe.

Ali pa meni je čudovito čim večkrat vaditi to, da se primem z eno roko za trebuh, z eno roko za srce, da začutim, da sem na varnem, v svojih rokah; naredim nekaj globokih vdihov s trebušno prepono.

Meni se recimo stres zelo v trebuhu začne poznati; tako da začutim, kako se to sprosti, kako lahko diham in si samo rečem v mislih namero ljubeče naklonjenosti, prisotnosti  - naj mi bo dobro, naj bom zdrava, srečna in mirna.  In potem še na vsa bitja - naj bo vsem dobro, naj bodo vsi zdravi, srečni in mirni. In potem še enkrat nase - naj mi bo dobro, naj bom zdrava, srečna in mirna. In samo minutka, dve, tega me poveže s tem.

In potem recimo v sami situaciji; če sem v situaciji, ko tega ne morem fizično izvesti, si pa predstavljam toplino svojih rok, ali pa toplino, kot bi me nekaj objemalo na srcu, na trebuhu; da sem na varnem, v nekem varnem objemu in da čutim ta ljubeči stik in iz tega lahko delujem.

In kot rečeno, to ne pomeni delovati na način, ljubeča prisotnost ne pomeni, da bomo delovali na način, da bomo drugim ustrezali. Velikokrat pomeni ravno obratno, da bomo znali postaviti veliko bolj zdrave meje. Zato ker če se nekdo destruktivno vede do nas, recimo to tudi za tistega človeka ni dobro. Iz indijske tradicije bi rekla, da je to tudi za njega slaba karma.

Tako da iz ljubezni do njega ali nje je pomembno, da se čim bolj preprečijo taka ravnanja, kadar se lahko. In tudi izkušnja ljudi, s katerimi sem jaz delala, je bila, v bistvu, bi si mislili, da če bo to človek vadil, potem se boš vsem pustil maltretirati; ampak izkušnja ljudi, ki to dejansko vadimo, pa je, da je iz te ljubeče naklonjenosti ravno obratno. Postavimo veliko bolj jasne meje in se veliko bolj izčistijo odnosi in okoliščine v naših življenjih - iz te namere ljubezni do sebe in do drugih. Tako da za mene je mogoče to nekaj takih zelo preprostih pristopov, ki so hkrati izjemno učinkoviti in pri katerih je največji izziv samo to, da se nanje spomnimo.

Tina Košir je bila prva gostja v Sensinem podkastu Modra soba, ki ga vodi avtorica, založnica, novinarka in publicistka Maja Megla.

Pogovarjali sta se o jogi, indijski ašramih, duhovnosti, ovirah na poti; tudi o tem, kako je odraščati v senci slavne mame in o preprostih tehnikah za revitalizacijo, ki jih lahko uporabimo na skrivaj v pisarnah. Vabljeni k poslušanju TUKAJ.

Fotografije: Daniel Čančarevič in Profimedia

Novo na Metroplay: Aljoša Bagola in Matej Šarc│1, 2, 3 ... bis! Podkast Slovenske filharmonije