Ko nekdo umre, so pravila glede dediščine razmeroma jasna. Kaj pa se zgodi s podatki te osebe na spletu?
Z njegovim profilom na Facebooku, elektronskim poštnim predalom …? Računalniki, zgoščenke, USB-ključki …
Računalniki in druga oprema za shranjevanje datotek so dodeljeni dedičem. Ti imajo do vseh teh stvari legalen dostop – če ni drugače zapisano v oporoki.
Spletni podatki
Dedičem pripadajo tudi slike, profili in domače spletne strani. Imajo pravico do dostopa do uporabniških računov umrlega, pri internetnih ponudnikih pa smejo zahtevati tudi za novo geslo uporabniškega računa. Za legitimacijo lahko uporabijo mrliški list ali pa zapisnik o zapuščinski razpravi.
Družabna spletna omrežja
Facebook, Netlog …
Profili v socialnih omrežjih se s smrtjo uporabnika ne brišejo avtomatično – vse je odvisno od posameznega socialnega omrežja. Facebook recimo profil spremeni v 'Memorial State' – spominski status, v katerem si lahko prijatelji in družina izmenjajo svoje občutke žalosti.
Ureditev dostopa do podatkov
Lastna volja
Kdor pa želi sam določiti, kaj se bo zgodilo z njegovim spletnim 'imetjem', lahko že za časa življenja določi, kdo vse bo imel dostop do njegovih podatkov – oziroma tudi katere je treba brisati. To je dobro tudi za sorodnike, saj jim prihrani marsikatero zamudno pisanje prošenj in zahtev. Poleg tega navadno traja kar nekaj tednov, preden se na primer uredi dostop z novim geslom in podobno.
Deponiranje gesla
Najbolj varno je, da se gesla deponira kar pri notarju, obstajajo pa tudi določena podjetja, ki ponujajo možnost deponiranja dokumentov (seveda za plačilo).
