Slavni britanski pisatelj Salman Rushdie je svojo prvo knjigo za otroke napisal deloma kot odziv na fatvo, ki so jo iranske oblasti razglasile po izidu njegove knjige Satanski stihi, deloma pa na prošnjo svojega sina Zafarja, ki si je zaželel, da bi oče napisal knjigo, v kateri bi lahko uživali tudi otroci.
Tako je leta 1990 izšla Harun in morje zgodb.
Šele dvajset let kasneje je tej sledila še ena knjiga te vrste, Rusdie pa jo je tokrat namenil svojemu mlajšemu sinu Milanu, ki se je rodil leta 1999.
Luka in Ogenj Življenja je ustvarjena z mislijo na čas, v katerem njegov sin odrašča, slavni pisatelj pa je navdih poiskal kar v videoigrah.
Luka in Ogenj Življenja
Luka in Ogenj Življenja (Luka and the Fire of Life, 2010) je tako Rushdiejeva druga otroška knjiga, v kateri bodo seveda uživali tudi odrasli, in je hkrati dejansko nadaljevanje knjige Harun in morje zgodb (Haroun and the Sea of Stories, 1990).
Rdeča nit zgodbe:
Luka, Harunov mlajši brat, ima pred seboj težko nalogo. Pred usodo mora rešiti očeta – legendarnega pripovedovalca zgodb, ki je zapadel v globok spanec, iz katerega se ne more zbuditi. Luka zato odpotuje v Čarobni svet, da bi našel Ogenj Življenja. Iskanje se sprevrže v razburljivo dogodivščino, polno nenavadnih bitij, tujih zaveznikov in na videz nepremagljivih izzivov.
Iz knjige:
- "Življenje ni kapljica, življenje je plamen. Kaj misliš, iz česa je narejeno sonce? Iz dežnih kapelj? Ne bi rekla. Življenje ni mokro, mladenič. Življenje žge."
Lukov čarobni svet & svet videoiger
Roman odlikuje domiselna kombinacija tradicionalnih zgodbarskih elementov in sodobnih referenc, kot so značilnosti videoiger v Lukovem čarobnem svetu, kjer si lahko nabira življenja in shranjuje svoj napredek.
Knjiga je primerna tudi za učno in študijsko gradivo (na spletni strani založbe Random House je objavljen celo mini priročnik za učitelje in mentorje), saj nudi odlično podlago za razglabljanje tako o brezčasnih kot sodobnih temah, predvsem različnosti, strpnosti in spoštovanja. Poleg glavnih tem o ljubezni, življenju in smrti se Rushdie dotakne tudi vprašanj o naravi časa, etike, svobode, resnice in iluzije, ki jih lahko v knjigi raziskujejo tudi starejše generacije bralcev.
Roman je ob izidu navdihnil tudi tekmovanje v animaciji, ki ga vsako leto prireja Univerza v Kingstonu, in oživel v animaciji štirih študentov.
Knjigi se prikloni zbor kritikov
Ameriški in evropski literarni kritiki ob omembi njenih kakovosti omenjajo predvsem izredno domiselno mešanico referenc iz mitologije, folklore in popularne kulture.
Svoje navdušenje nad knjigo so med drugim izrazili tudi takole:
- "Luka in Ogenj življenja je krasna knjiga. Odlično napisana (kar je očitno), domiselna (kar je presenetljivo) in čudovita na način, da z magično fikcijo ogreje srca mladih, ki ljubijo videoigrice. Je kot most, ki povezuje generacije. Je fenomenalna in nenavadna in iz srca." - Neil Gaiman
- "Praznik pripovedovanja zgodb." - Kirkus Reviews
V pričakovanju ...
Salman Rushdie tudi sicer ne počiva.
Njegova najnovejša knjiga, Joseph Anton: Biografija (Joseph Anthon: A Memoir, 2012), govori o življenju pod fatvo, ki je bila nad Rushdiejem razglašena neposredno po izdaji njegovega takrat že tretjega romana - Satanski stihi.
Izdajo knjige v slovenščini so že napovedali pri založbi Modrijan.
Naj še spomnimo ...
Glavni biografski poudarki iz življenja Salmana Rushdieja:
- rodil se je leta 1947 v indijskem Bombaju, študiral pa na britanski univerzi v Cambridgeu. Preden je napisal svojo prvo knjigo, se je preživljal z reklamnimi sporočili.
- čeprav je bila njegova odločitev za literaturo po študiju zgodovine morda nepričakovana, je uspeh prišel sorazmerno zgodaj. Po prvencu Grimus, 1975, je nase opozoril že z drugim romanom Otroci polnoči (1981), ki je dobil ne le bookerja, ampak je ob petindvajseti obletnici te nagrade postal tudi booker bookerjev.
- kot že priznani pisatelj je leta 1988 izdal roman Satanski stihi, na katerega so se zaradi domnenvnih žalitev Mohameda in svetih spisov najprej ogorčeno odzvali britanski muslimani, nato pa tudi muslimani po svetu. Fatvo je nad Rushidiejem na valentinovo, leta 1989, izrekel pokojni Homeini.
- Rushdie se je takrat umaknil iz javnosti in se zatekel pod zaščito policije. Medtem ko se mu je osebno uspelo ogniti doslej napovedanim atentatom, pa te sreče niso imeli japonski prevajalec Satanskih stihov, ki so ga zabodli do smrti, in italijanski prevajalec, ki so ga z nožem ranili. Treh krogel iz strelnega orožja je bil deležen še norveški založnik Satanskih stihov, ogenj pa je zajel tudi nek hotel, v katerem je prenočeval turški založnik Stihov (umrlo je 40 ljudi).
- leta 1998 je po pogovoru z britanskim zunanjim ministrom Cookom iranski zunanji minister Kharrazi javno izjavil, da Teheran ne bo več preganjal Rushdieja. A fatva tudi po tej izjavi ostaja. Fatvo namreč lahko prekliče le tisti, ki jo je izrekel. In problem pri tem je, da je ajatola Homeini ne more preklicati, saj je že pokojen. In to niti ni edini 'problem': pred kratkim je iranski verski sklad še zvišal nagrado, razpisano na Rushdiejevo glavo, ki zdaj znaša že 3,3 milijona ameriških dolarjev.
Novo na Metroplay: Razlike med Slovenijo in ZDA ter kako do sanjske službe? | Elvi Rwankuba
