Romanovi – 400 let ruske carske dinastije

Romanovi prihajajo iz plemiške družine, katere prvi slavni potomec je bil Andrej Kobila, ki je v 14. stoletju živel na moskovskem dvoru velikih knezov.

Po razpadu carske dinastije Rjurikovičev in velikih intrigah za prestol v nemirni Rusiji je naposled parlament ruskih plemičev in pravoslavne cerkve krono ponudil 16-letnemu Mihailu Romanovu z namenov, da bi ga čim bolj obvladovali. Mihailu, okronan je bil februarja 1613, ni preostalo drugega, kot da se je o vsem posvetoval s parlamentom, kar mu je prineslo veliko priljubljenost tudi med ljudstvom. Mihaila je nasledil njegov sin Aleksej I.

Do leta 1917 je bilo skupaj 18 vladarjev Romanovih, najbolj slavni pa so Peter I. Veliki, Katarina II. Velika in Aleksander II.

Moška linija carjev Romanovih je izumrla s smrtjo Petra II. Krono je leta 1761 dobil Peter III., ki je bil po mami vnuk Petra Velikega, po očetu pa je prihajal iz danske knežje družine Holstein-Gottorp. Vladal je samo 186 dni, saj je bil ubit v zaroti. Nasledila ga je žena Katarina von Anhalt-Zerbst bolj znana kot Katarina II. Velika. Začetek padca vladanja Romanovih se je začel v začetku 20. stoletja z vzponom proletariata ter zaradi slabih socialnih razmer.

Slabo stanje Rusije je privedlo do oktobrske revolucije leta 1917. Oblast so prevzeli boljševiki, ki so 17. julija leta 1918 v Ekaterinburgu postrelili celotno moško linijo Romanovih, saj naj bi s tem Romanovim preprečili možnost vrnitve na cesarski prestol. Ubili so Nikolaja II. (njegovega brata so ubili mesec dni prej), njegovo ženo ter vseh pet otrok (štiri hčerke ter sina). Okostja Romanovih so ostala skrita v gozdu pri Ekaterinburgu do padca komunizma in so jih odkrili šele leta 1991, trupli sina Alekseja in Marije pa šele leta 2007. Ruski imperatorski dom se je leta 1917 znašel v izgnanstvu, vendar se je do danes ohranilo nasledstvo do ruskega prestola. Danes sta starešine dinastije in možna bodoča ruska carja Marija Vladimirovna in njen sin Georgij Mihajlovič (31 let), ki je po moški liniji praprapra vnuk Aleksandra II.

Zanimivosti o Romanovih

• Vojvoda edinburški, princ Philip, je prav tako sorodstveno povezan z Romanovimi, saj je pranečak ubite carice Aleksandre (bila je vnukinja angleške kraljice Viktorije), ki je bila žena Nikolaja II. Njegov DNK je pomagal forenzikom pri uganki, ali okostja, izkopana v Ekaterinburgu, pripadajo Aleksandri in petim otrokom.

• V zgodovinskih knjigah iz 18. stoletja piše, da je bil Andrej Kobila sin pruskega princa, ki je prebegnil v Rusijo, čeprav je bil najverjetneje sin kmeta ali konjušnika.

• Akt o ruskem carskem prestolonasledniku je eden najstrožjih v Evropi. Prestolonaslednik in njegova družina morajo biti pripadniki ruske pravoslavne cerkve ter se morajo nujno poročiti s predstavnikom istega stanu, se pravi s princem ali princeso. Kneginje in knezi niso dovolj visokega stanu. Če se sedanji pretendent za prestol Georgij Mihajlovič poroči s plebejko, in ne s princeso, avtomatično nima več možnosti carjevati Rusiji.

• Katarina I. Velika je v svojem dnevniku zapisala, da oče njenega sina Pavla I. ni Peter III., ampak njen ljubimec Sergej Saltikov.

• Rusiji so vladale štiri carične, vse v 18. stoletju: Katarina I. (1725–1727), Ana (1730–1740), Elizabeta (1741–1762), Katarina II. (1762–1796).

• Nasilne smrti je umrlo šest carjev: Peter III. in Ivan IV. (za tema umoroma naj bi stala Katarina II.), Pavla in Aleksandra II. so ubili v atentatu, Nikolo II. in Mihalja II. pa so ubili boljševiki, ko sta že sestopila z oblasti.

• Aleksander III. se je oženil z dansko princeso, znan pa je bil po svoji konservativnosti, kar je imelo vsaj eno 'prednost'. Bil je prvi imperator, ki ni imel ljubice.

• Čeprav se je vsa leta namigovalo, da se je kdo od carske družine rešil eksekucije boljševikov (največkrat je bila omenjana Anastazija), so v različnih neodvisnih medicinskih ustanovah preverili DNK okostja in vsa so potrdila, da ni dvoma, da pripadajo Romanovim.

• Čeprav so Romanove umorili boljševiki, naj bi bili naročniki umora Židje prek družine Rotshcild, predvsem zaradi pogroma Židov v Rusiji med letoma 1903 in 1906, pa tudi Rimskokatoliška cerkev (ruski car je vladar in zaščitnik pravoslavne cerkve).

• 11 strelcev (med njimi so bili tudi Madžari) je s pištolami umorilo družino Romanov in njihove sluge v kleti hiše v Ekaterinburgu. Še žive so dokončali z bajoneti.

Več na http://www.imperialhouse.ru.

P.S.

Aleksander II.

Bil je dobro vzgojen in inteligenten car, ki je želel mir v Evropi. Osvobodil je kmete, Finski, ki je spadala pod Rusijo, je dal več samostojnosti. Po smrti žene se je želel oženiti s kneginjo, svojo dolgoletno ljubico, ki pa ni bila dostojna njegovega stanu. V atentatu so ga ubili borci za osvoboditev Poljske.

Katarina II. Velika

Izobražena in razgledana nemška princesa in hči pruskega generala se je poročila z ruskim prestolonaslednikom ter se po njegovem uboju v zaroti (sodelovanja v zaroti ji niso nikoli dokazali) povzpela na prestol. Zaradi osvajanja ozemelj in predvsem prosvetljenske ter domoljubne politike so jo poimenovali mati naroda. Znana je bila tudi po številnih ljubimcih, omenja se številka 21. Rada se je poistovetila s svojim vzornikom, Petrom I. Velikim, saj je rada govorila Peter I. in Katarina II.

Peter I. Veliki

Spomenik največjemu ruskemu carju Petru Velikemu v Sankt Peterburgu, ki mu je po zahodnem vzoru uspelo prenoviti zaostalo Rusijo. Je tudi ustanovitelj mesta Sankt Peterburg, ki je bilo med letoma 1712 in 1917 prestolnica Rusije. Palačo v mestu si je dal zgraditi v versajskem stilu in se kot prvi okronal za carja (imperatorja) celotne Rusije.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja