Resničnostne tv-serije

25. 11. 2004

Pa se je začelo! S Sanjskim moškim, našo prvo resničnostno serijo, smo očitno dobro prestali ognjeni krst v tujini že desetletje izjemno priljubljenega tv-voajerizma, saj nam producenti televizijskih hiš že obljubljajo nove podobne projekte. Enega od njih že lahko spremljate tudi na Prvi-tv.

Slovenci smo – dotlej vajeni le TV-novel, TV-prodaje in podobnih ‘kamilica’ oddaj – šele pred tremi leti zares prebili led – in prvič zares okusili zunaj tako priljubljeno TV-zabavo v obliki resničnostnih serij – s šokantnim Jerryjem Springerjem.

Sledil mu je naš ‘rumeni’ Ekstra magazin in njemu podobne stvaritve, kot tudi vse bolj priljubljene oddaje tipa različnih pop avdicij. Dobra gledanost tovrstnih oddaj doma in po svetu dokazuje, da si ljudje želijo take zabave. Jerryja, ki v svojem studiu najpogosteje gosti prevarane ljubice in prevarantske ljubimce, smo se Slovenci, po prvih zgražanjih in zmrdovanjih, kar hitro navadili.

Že prvih pet predvajanih oddaj Jerry Springer Showa naj bi si ogledalo kar 528.000 gledalcev, starejših od 10 let. Jerry nas je v le nekaj letih dodobra pripravil na številne ‘čudovite novosti’, ki so jim zunaj priča že dobro desetletje. S svojimi čudaškimi gosti nas je vse po vrsti uspel prepričati, da smo v resnici (po poti psihoterapevtske metode primerjanja) povsem normalni.

Tako je resničnostna televizija opravičila ‘terapevtski’ sloves, ki so ji ga pripisovali. Po mnenju nekaterih strokovnja kov naj bi imelo že samo spremljanje takšnih programskih vsebin svojevrsten psihoterapevstki učinek na gledalce, za goste in nastopajoče pa je že dolgo znano, da jim osebne obiske pri pravih psihiatrih – najpogosteje šele po šovu – celo priporočajo in ponujajo ... zastonj!

‘Trash’ programi so v tujini kraljevali v devetdesetih letih, danes pa jim medijski strokovnjaki napovedujejo zaton, saj se občinstvo hitro prenasiti in zato venomer hlasta po novem. Kar je bil hit do nedavnega, bo jutri le še lanski sneg. In medtem ko se prvi že pripravljajo na koreni te spremembe pri oblikovanju prihajajočih pogovornih šovov in podobnih uspešnic, si drugi izmišljujejo vedno nove in nove prijeme, še včeraj priljubljene igrane serije pa v udarnih terminih še naprej izpodrivajo kvizi in resničnostne serije.

Žanr resničnostni TV je po zaslugi zunaj dobro znanih serij Survivor, Big Brother, Temptation Island in nenazadnje – to lahko spremljamo tudi na naših ekranih – The Osbournes očitno še vedno zelo priljubljen.

Voajerstvo je modno

Oddaja Big brother, v kateri gledalci spremljajo življenje nekaj izbranih posameznikov, ki jih za čas tega nenavadnega TV-eksperimenta nastanijo v isto hišo, je v Evropi postala hit že pred leti, s svojim uspehom pa je odprla pot tudi drugim sestrskim serijam.

Italijanski Veliki brat (Grande Fratello) npr. prikazuje 15 izbrancev, nastanjenih v isto, s številnimi kamerami opremljeno hišo, ki so na milost in nemilost prepuščeni glasu ljudstva. Gledalci namreč s SMS-ji vsak teden izločijo po eno osebo, tisto pač, ki jo najlažje pogrešajo.

Največ zanimanja požanjejo prav čustvene reakcije izločenih iz igre: naj bo to jok, veselje ali brezbrižnost. In da tekmovalci ne bi samo brezciljno posedali, dobijo vsak teden nalogo, ki jo morajo uspešno opraviti ... Pred tremi leti so se podobnega projekta lotili celo bosanski producenti in naselili pet mladih ljudi za nekaj dni v najeto hišo v Sarajevu.

Njihovo življenje je spremljalo pet kamer, nameščenih v kopalnici, kuhinji, spalnici in dnevni sobi. Dogajanje se je predvajalo prek različnih TV-postaj in interneta, predhodnica tega dogodka pa naj bi bila po nekaterih virih kar prva hrvaška resničnostna serija, ki je bila decembra 2000 predvajana v medmrežju. Šlo je za 24-urni prenos iz življenja ene same osebe, takrat komaj 20-letne Zagrebčanke, ki je prav po zaslugi tega ‘podviga’ postala tako slavna kot najbolj razvpiti zvezdniki.

Turki so si izmislili malce drugačno serijo. Tema njihovega projekta je namreč bila: kako preživeti mesec dni z minimalno plačo (leta 2001 je bila ta še 191 nemških mark ali 102 milijonih turških lir). Tekmovalca, 21-letno dekle in 19-letni fant, sta morala s tem denarjem plačati račune, normalno jesti, hoditi v kino in celo plačati zdravnika, če bi slučajno zbolela.

Zmagovalec je dobil 46.000 nemških mark in novi avto. Po izrednem uspehu oddaj kova The Survivor in Temptation Island so se ameriške, angleške in nemške TV-mreže teple, katera bo prva podala na trg naslednjo novo podvrsto podobne serije. Že pred leti se jim je skoraj istočasno utrnila zamisel, da bi šov izstrelili kar v vesolje!

Po skoraj identičnih scenarijih naj bi okoli dvanajst civilistov poslali na pravi kozmonavtski trening, npr. v ruski vesoljski kamp blizu Moskve. Potem ko bi vsak teden izločili najslabše pripravljenega, pa bi po eni od različic zadnji dobil nič manj kot luksuzno potovanje s Soyuzom v vesolje. V tem trenutku jim zaradi visokih stroškov in priprav ideje še ni uspelo uresničiti.

Norih idej ne zmanjka

Ljudje počnejo v takšnih serijah naj različnejš e stvari. Pojejo pred sodniki (American Idol), ki njihove nastope pospremijo s pohvalo ali še raje z neusmiljeno kritiko, občinstvo pa odloča o zmagovalcu z glasovanjem po SMS-jih. V drugi seriji ljudje med več kandidati iščejo svojega potencialnega ljubezenskega partnerja ali pa dovolijo nekaj strokovnjakom popolno preobrazbo svoje zunanje podobe – s kozmetiko, z oblačili, s svetovanjem ali nenazadnje celo z lepotnimi operacijami.

Potem so tu številne serije, ki se zgledujejo po ameriški skriti kameri (Candid Camera), v katerih še najraje presenetijo kar slavne osebnosti, da bi pač videli, kako bodo te reagirale. Potegavščine z bolj ali manj skrito kamero tudi pri nas že dolgo niso neznanka.

Zadnje čase so zelo gledane tudi oddaje tipa Hočeš Nočeš, v kateri voditelj oddaje provocira mimoidoče, da počnejo takšne in drugačne neumnosti v zameno za pet ali več tisočakov. Številne šove seveda prodaja tudi veliki S. Seks, seveda. Zaščitni znak teh, skorajda mehkih porno šovov, so še posebno bujne prsi izbranih mladenk.

Poanta je običajno naslednja: kdo od šestih deklet in petih fantov bo na koncu ostal brez svojega para in bo zato izgnan iz resničnostnega raja. Veliko novonastajajočih šovov se seve da drži kar preverjenega recepta, tako da se zgledujejo po že uspelih serijah. Prav The Survivor velja med oboževalci šovov za ‘mamo vseh mam’.

Prisega namreč na neposrednost in brutalnost. Tekmovalci, ki morajo biti v precejšnji fizični kondiciji, se morajo sami znajti na otoku, na katerem se soočajo s povsem realnimi izzivi. Spet drugi prisegajo na izvirno mega uspešnico The Temptation Island, ki je prav tako doživela številne ponovitve.

Zmagovalna ideja je preprosta. Nekaj neporočenih parov se prostovoljno izpostavi številnim dražljivim skušnjavam (v prevodu torej: temptations). Ko sodelujoči pripotujejo na eno najbolj eksotičnih lokacij na svetu, parčke ločijo in jih kot posameznike predstavijo družbi številnih privlačnih samskih deklet in fantov. Na izvorno vprašanje: “Kako trdna je v resnici ljubezen para?” je po številnih razpletih in zapletih mogoče odgovoriti šele v sklepnih dnevih tekoče serije.

Najrazličnejših, pogosto tudi povsem norih idej, pa tudi sicer nikakor ne zmanj ka. Skupina producentov je npr. konec leta 2001 preprosto izločila človeški faktor in na internetu predvajala šov, v katerem so imele vseh pet glavnih vlog: svinje! Medtem ko so kamere spremljale življenje in zveze v svinjaku, so gledalci preko e-pošte pošiljali svoje odločitve o tem, katerega pujska naj se iz oddaje brcne in kateri naj ostanejo.

Na angleški SBS pa so pravila za svojo igro Master and Servant pobrali kar iz življenja prejšnjega stoletja. Tekmovalci živijo, spijo, jedo in delajo le to in tako, kot so to svoje čase počeli angleški gospodje in njihovi služabniki. Številni šovi pa so vendarle zgrešili svojo tržno nišo. So namreč dolgočasni in po mnenju občinstva povsem neprebavljivi.

Krivdo lahko iščejo kar pri producentih, ki so bodisi precenili karizmo voditeljev takšnih šovov, v serijo zajeli preveliko število udeležencev ali pa pred sodelujoče postavili premalo zanimivih izzivov. Najpogosteje pa je problem že sama zasnova, torej ideja. Ta je pogosto plitka, neokusna ali pa naravnost bizarna.

Tudi zato lahko danes med številnimi podobnimi serijami v tujini spremljate celo tekmovalno resničnostno serijo,kateri morajo tekmovalci čim več shujšati, pri čemer so zanemarili postavitev tistih skrajnih meja, ki jih narekuje zdravje udeležencev.

Producenti v Avstraliji pa so mejo ‘dovoljenega’ po mnenju predsednika klinike v Melbournu očitno presegli takrat, ko so njegovi rehabilitacijski kliniki ponudili, da bi snemali alkoholike in odvisnike od mamil. Ob tej priložnosti je menda dejal: “Najprej sem mislil, da se šalijo, ko pa so pogodbo ponudili še drugič in tretjič, sem ostal brez besed. Ljudem se je očitno zmešalo.”

Odlike dobrega šova

Serija, ki naj bi bila – vsaj glede na dosedanje izkušnje – zapisana uspehu, bi torej morala vsebovati naslednje elemente: močnega in karizmatičnega voditelja oddaje, vse elemente tekmovalnosti in z njo povezane napetosti ter kar najbolj originalno idejno zasnovo! Najpomembnejši element pa po mnenju strokovnjakov še vedno ostaja dobra in predvsem pestra izbira udeležencev.

Zelo pomembno naj bi bilo tudi, da slednjih ni preveč. In nazadnje, ne smemo pozabiti tudi na dejavnik odstranitve! Prav odločanje o tem, koga bodo vrgli iz oddaje in kdo bo v oddaji ostal, vnaša v serijo vso potrebno napetost in razburljivo brutalnost, ki je tradicionalne drame ne premorejo.

Resničnost in resničnostne serije

Če vas ob vsem, kar ste prebrali, obhajajo tudi zle slutnje, niste osamljeni. V iskanju vse bolj norega, škandaloznega, a vendar izrazno pristnega so oblikovalci takšnih šovov očitno pripravljeni igrati na vse. Tudi zato se je ob gledanju filmske uspešnice Trumanov Show že zdelo, da je udejanjanje naših najhujših strahov v resnici že tu.

Si sploh še lahko zares težko predstavljate, da bi nekdo iz vas – po možnosti brez vaše vednosti – naredil eno takšnih resničnostnih zvezdnic? Meja med resničnostjo in fikcijo očitno še nikoli ni bila tako lahko prepustna, kar med drugim dokazuje tudi nedavni škandal ukradene intime, govorimo seveda o Severini.

In da bi se prepričali v to, da v resnici dejansko že živimo Velikega brata iz Orwellove 1984, se je treba le malce ozreti okoli sebe. Kamere – trenutno še ne v lasti televizijskih združb – vas že ta trenutek spremljajo praktično na vsakem koraku. V trgovini, na poti v banko, v slačilnicah na bazenu.

Sanjski moški in njegovi nasledniki

Po iskanju lastnice steklenega čeveljca se bomo mudili v diplomatski četrti z novimi TV znanci.

Idejne zasnove

Naš Sanjski moški je bil seveda le slovenski dvojnik v tujini že nekaj let dobro gledane resničnostne serije The Bachelor, ta pa si je idejo za šov očitno izposodila pri eni najbolj priljubljenih pravljic na svetu – Pepelki seveda. Z nekaj modernimi modifikacijami: dobra vila so pač producenti, kočije s črnimi vranci pa nesramno dolge limuzine.

Na tujih TV-postajah boste poleg serije The Bachelor našli tudi njeno sestrsko serijo The Bachelorrete, ki jo bomo morda videli tudi v slovenski inačici. Scenarij je seveda podoben, le da so vloge glede spola zamenjane. Tokrat je sanjska ženska tista, ki išče par med mnogo moškimi.

Oddaja To sem jaz, ki so jo na Prvi tv začeli predvajati 15. novembra, pa se očitno zgleduje po tipu serije Big Brother. Za večino takšnih serij je značilno, da morajo gledalci vanje investirati veliko ur gledanja. Ker pristanejo na princip Brez muje se še čevelj ne obuje, pogosto gledajo in čakajo, da se bo nekaj zgodilo.

V resničnem življenju bi jih najlažje primerjali kar z druženjem s prijatelji in z znanci. Ljudje namreč le stežka sklenejo, koga marajo in kogane marajo, tako kot se to običajno dogaja tudi med našimi vsakdanjimi druženji.

Izzivi in faktor izločevanja

Sanjski moški je svoje sanjske ženske več tednov – na stroške televizijske hiše seveda – gostil v sanjski vili. Z njimi se je dobival na zabavah, jih vabil na potovanja, avanturistične zmenke in romantične večerje. Ob koncu vsake epizode se je nato odločil, katera lahko ostane in katera mora oditi brez podeljene vrtnice. Dokler na koncu nista ostala le on in ona!

V seriji To sem jaz pa bodo po scenariju producentov dvanajst oseb za tri mesece ‘zaprli’ v veliko vilo v diplomatski četrti. Šest fantov in ravno toliko deklet, ki prihajajo iz vseh republik nekdanje Jugoslavije, naj bi vseh 90 dni preživelo brez kakršnih koli informacij iz sveta (torej brez časopisov, televizije, radia ali interneta). Svojevrsten izziv sta med drugim sprejela tudi dva udeleženca iz Slovenije. Naloga izključevanja je v tem primeru pripadla televizijskim gledalcem. Ti bodo s svojimi glasovi vsakih 20 dni izločili enega od udeležencev.

Pomembno je zmagati !

Pobožna želja producentov je bila, da bi Sanjski moški in njegova izbranka njihovo oddajo končala s pravljično zaobljubo: ... in živela sta srečno do konca svojih dni! Ker pa se pravljica o Pepelki na tem mestu konča, so ju v resnično življenje spustili brez vseh napotkov in sanjskega scenarija.

Dvema udeležencema oddaje To sem jaz pa se očitno obeta nagrada, ki je resnično življenje ne bo kar tako povozilo. Po obljubah snovalcev ne čaka zmagovalca le slava, temveč tudi nagrade v vrednosti več deset tisoč evrov.

Umori, povezani s pogovornimi oddajami

Branja spodnjega teksta ne priporočamo občutljivejšim bralcem.

Le nekaj ur po epizodi šova Jerry Springer, predvajanega 24. julija 2000, so v Sarasoti na Floridi našli mrtvo žensko. Do smrti naj bi jo pretepel bivši mož, ki jo je na omenjenem šovu z naslovom Skrivni ljubimci se soočijo skupaj s sedanjo ženo obsodil zalezovanja.

To je bil takrat že tretji umor, ki ga je bilo mogoče pove zati s pogovornimi oddajami. Prvi takšen primer se je zgodil že marca 1995. Na Jenny Jones Showu se je zgodilo, da je moški, ki mu je na šovu priznal zaljubljenost njegov znanec, tega kasneje ustrelil.Problematične epizode niso nikoli predvajali, podjetje Warner Bros pa je po civilni tožbi družine žrtve tej izplačalo 25 milijonov dolarjev odškodnine.

Drugi manj znani umor je bil povezan z oddajo Forgive or Forget, ki so jo snemali februarja 2000. 17-letno dekle se je po prigovarjanju prijateljice prijavilo na šov, na katerem naj bi javno prekinilo zvezo s takratnim fantom. Tri tedne kasneje so jo, na dan predvajanja njenega televizijskega nastopa, našli ustreljeno. Sebe na malih ekranih tako nikoli ni videla.

Nataša Zupanc

Novo na Metroplay: "Kar naenkrat se liki začnejo obnašati po svoje" | Tadej Golob o pisanju kriminalk