Z vseh strani dežujejo pohvale za tvoje delo, sama pa kljub temu nisi povsem zadovoljna z rezultatom. Lahko bi naredila več, bolje, hitreje, obširneje. Si morda sama postala svoj najhujši kritik? Razkrivamo, kako lahko tihi dvom o svojih sposobnostih ali o sebi uporabiš za izkoriščanje svojega polnega potenciala.
Vse predstavnice nežnejšega spola tako ali drugače kdaj podvomimo o svojih sposobnostih, pri ustvarjanju kariere, ko nam glas potihoma govori, da nismo pripravljene na višji položaj ali dovolj usposobljene. Druge podvomijo o sebi kot v vlogi matere ali partnerice, pri nekaterih skriti glas
vzbudi dvome o postavi in starosti. Zaradi tistega žlobudranja lahko podvomiš o svojih sanjah, upih za prihodnost. V vsem tem času smo se vsi navadili na ta tihi glas, ki se oglaša iz ozadja. A to zahteva svojo ceno, saj prav zaradi tega ogromno idej, talentov in poslov ostaja le v naših glavah in ne razvijejo svojega potenciala.
Samo pomisli na vse veselje in polnost, ki ju zaradi dvoma nisi doživela, saj nisi izkoristila ponujene priložnosti. Žalostno, kajne!? A vse le ni tako črno, saj lahko nekaj narediš tudi sama.
Obvladovanje dvoma je namreč ena pomembnejših veščin in toplo ti priporočamo, da prisluhneš majhnim korakom do obvladovanja te spretnosti.
Obvladuj svojo notranjo kritiko
Ni res, da ženske potrebujemo več samozavesti. Dnevi, ko boš z neskončno mero samozavesti korakala po mestnih ulicah, so le iluzija. Resnica je namreč daleč od tega. Raje pusti notranjemu glasu, da opravi svoje delo. A pazi! Ne pusti mu, da determinira tvoje odločitve.
Prav ta tihi glasek namreč šepeta 'nisem dovolj dobra' ali 'nimam tega, kar potrebujejo'. V tvoji glavi se vrti brez premora kot pokvarjena gramofonska plošča. Po mnenju marsikatere ženske je glas najglasnejši, kadar so vse bliže cilju. Res je, svojega notranjega kritika se ne boš znebila kar čez noč, vendar pa se lahko z nekaj spretnosti naučiš prislu- hniti dvomu o sebi in ga prepoznaš, kar v resnici je – prestrašeni in ranljivi del tebe.
A zapomni si, ne dovoli mu, da odloča o tvojih odločitvah. Obvladaj ga in nato ... ga daj na čevelj! Osredotoči se na svoja prizadevanja in modrost. Težko je razločiti notranjo kritiko od naših misli, vendar ko jo enkrat opredelimo, jo z lahkoto odpletemo stran od drugih komponent. Nauči se jo prepoznati:
"Slišim svojo notranjo kritiko." In začni o njej razmišljati kot o tretji osebi: "Moja notranja kritika ima trenutno malo nore urice."
Ustvari si lik, ki najbolje pooseblja tvojo notranjo kritiko. Pa naj bo to tvoj bivši, učiteljica iz osnovne šole ali pa smešni sodelavec, samo zato, da se boš ob vsakem oglašanju do solz nasmejala in spoznala, kako neresnična je. Predstavljaj si najbolj absurdno stvar, ki ti jo sporoča, in sebe, kako ponosno odkorakaš stran. Morda pa jo boš najlažje odpravila s tem, ko boš poskušala razumeti, pred čem te želi obvarovati.
Blokiraj kritiko
Predstavljaj si, da pokažeš svojo risbo trem uspešnim in priznanim slikarjem ter da prav nobenemu izmed njih ni všeč. To seveda ne pomeni, da zato ni kakovostna. Pomeni le, da tem ljudem ni všeč. Tudi če predstaviš svojo poslovno idejo vlagatelju, ki je ne sprejme s takim navdušenjem kot ti, to ne pomeni, da ideja ni dobra.
S tem le izveš, kaj pritegne njegovo zanimanje in kaj koga ne navdušuje. Ne pove pa ničesar o kakovosti ideje in tvojih poslovnih sposobnostih. To seveda ne pomeni, da lahko povratno informacijo preprosto ignoriraš. Daleč od tega!
Vsak odziv moramo resno obravnavati, saj nam pomaga bolje razumeti spoprijemanje s sodelavci, strankami itd. Seveda je pomembno, kaj vlagatelj meni o tvojem projektu, ne nazadnje bo on tisti, ki bo finančno podprl načrt.
Njihov odziv moraš torej razumeti kot informacijo o njihovem mišljenju in njih samih, ne o tebi. Poskrbeti moraš, da tudi njihova ravnodušnost ne nahrani tvoje notranje kritike ter poškoduje tvoje samopodobe. Vzemi to kot nevtralno informacijo, ki ti bo pomagala, da boš naslednjič še boljša.
Zaupaj vase in v svoje sposobnosti
Kritika je najhujša, kadar odseva naše lastno mišljenje, ki ga imamo o sebi. Če se ti torej zdi, da nekaj manjka na tvojem telesu oziroma je na njem nekaj, česa se sramuješ, te bo kritika prizadela še toliko bolj. Kritike, ki hitro zbledijo v naših spominih, so namreč tiste, ki jim ne verjamemo.
Če si prepričana o svoji sposobnosti in dobrih delovnih navadah, te noben šef s svojo kritiko ne bo vrgel iz tira. Kritika pove veliko več o osebi, ki jo je izrekla kot o tebi.
Razlika je le v tem, v kaj verjamemo, da drži o nas samih. Ko ugotovimo, da nas najbolj priza- dene prav tisto, kar se sklada z našim mišljenjem o nas samih, dobimo moč, da raziščemo negativne misli o nas samih in se premaknemo naprej.
Največkrat iščemo pohvale na področjih, kjer najbolj potrebujemo potrditev. Če torej ne verjamemo, da smo dovolj pametni, iščemo dokaz za našo inteligenco, in če dvomimo o svoji lepoti, potem najverjetneje hrepenimo po komplimentih o zunanjem videzu. A tako razmišljanje najverjetneje ne bo dolgo delovalo, saj lahko šele, ko sami verjamemo vase, resnično verjamemo pohvalam, ki prihajajo od drugih.
Pusti močan vtis
Prisluhni pogovorom nežnejšega spola okrog sebe in v večini primerov boš v njihovih besedah zaznala svojevrsten boj.
Boj med tem, kar želijo povedati, vendar kljub temu ne želijo zveneti prestrogo, boj med širjenjem ideje in njenim skrivanjem. Včasih ženske pri sporočanju nečesa resnično pomembnega oklevajo, saj se ne želijo oddaljiti od stereotipnih ženskih lastnosti, kot so prijaznost, mirnost, spravljivost in fleksibilnost.
➤ Samo: Tega rade vtikamo v stavke, kot so: "Skrbi me samo ..." Ali: "Zanima me samo ..." To počnemo, kadar ne želimo biti preveč neposredne, a želimo kljub temu utemeljiti naše dvome. Si zamisliš, kakšen odziv bi šele pustili stavki brez besedice 'samo'? Če bi neposredno izrazila svoje skrbi in želje: "Skrbi me ..." Ali: "Zanima me ..." Sliši se precej bolj intenzivno, mar ne?
➤ Pravzaprav: Se zavedaš, da zaradi 'pravzaprav' tvoj stavek zveni, kot da si presenečena, da se s povedanim ne strinjaš. "Pravzaprav mislim ..." Ta besedica je odraz šibke samopodobe in prav raziskave so pokazale, da jo alfa pripadniki človeške rase uporabljajo redkeje kot tisti, ki menijo, da so sami bete.
➤ Oprosti, ampak: Že v zibelki so nas starši učili, da se lepo vzgojeni otroci vljudno opravičijo, kar je popolnoma pravilno. Vendar se poleg tega marsikatera ženska opravičuje tudi za svoja postavljena vprašanja, izrečene stavke ... Morda tudi ti?
➤ Zanikanje: Vse dobro poznamo tiste: "Nisem strokovnjak, ampak ..." Ali: "Vem, da si temu posvetila veliko več časa kot jaz, vendar ..." To počnemo, saj želimo ostati skromni v očeh drugih, ali pa preprosto zato, ker v naših glavah še vedno potekajo miselni procesi in želimo to deliti tudi s sogovornikom. Kljub temu lahko izrazimo svoja razmišljanja brez tega, da bi sebe pred tem potisnili v slabši položaj. Kaj meniš na: "Razmisliva o ..."
➤ Je to sploh smiselno? Če se to sprašuješ, najverjetneje namiguješ, da je tvoja izrečena izjava popolnoma nesmiselna. Morda pa želiš poslušalce le spodbuditi k presoji o svoji izjavi. Ta navada je zakoreninjena globoko v nas. V vsem tem času smo nevede ponotranjile stereotipna mišljenja, da ženske ne upoštevamo razuma in pogosto bebljamo. Seveda pa to ni res! Zato naslednjič, ko boš želela družbo prisiliti v razmislek, uporabi vprašanji: "Ali imate mogoče kakšne pomisleke glede tega?" Ali pa: "Kakšno pa je vaše mnenje?"
➤ Hitenje: Kadar menimo, da se nimamo pravice izpostavljati v pogovoru ali na sestanku, govorimo neverjetno hitro brez predaha. Neka- teri strokovnjaki menijo, da smo ženske v pogovoru veliko pogosteje prekinjene med govorjenjem kot moški, in hitenje je torej logična posledica. A pri tem pozabljamo na veliko vrednost premora, saj v tem času lahko zadihamo in si povrnemo moč ter glasnost. Ponuja nam možnost, da uredimo svoje misli in pustimo poslušalcu, da absorbira povedano.
Saj poznaš tisto kolegico, ki jo vsi neizmerno občudujejo? Je pametna, pronicljiva in spoštovana. Zabavna, topla in zaupanja vredna oseba. A pozor! Marsikdo gleda nate s popolnoma enakimi očmi, zanj si vredna občudovanja in pravi pravcati vzor, le da ti tega ne veš.
Če torej premostiš brezno med tem, kaj drugi mislijo o tebi in kaj sama misliš o sebi, lahko preplezaš goro, imenovano dvom.
Poslušaj svojega notranjega mentorja, ne kritike. Osvobodi se slabih misli in začni uspešno dosegati zastavljene cilje.
Po predlogi Tare Mohr priredila Nika Arsovski
Vir: Tara Mohr, avtorica knjige Find Your Voice, Your Vision And Make Things Happen
Novo na Metroplay: Razlike med Slovenijo in ZDA ter kako do sanjske službe? | Elvi Rwankuba
