Le kako lahko poučuješ navihane afriške otroke, sodeluješ pri ohranjanju gozda na naši celini, skrbiš za ogrožene živali v Aziji ali nudiš zdravniško pomoč prebivalcem južnoameriške vasice? Kot prostovoljka v tujini seveda!
Fantastično je dejstvo, da na potovanju združiš prijetno s koristnim – biti prostovoljka vsaj za kratek čas je nedvomno izkušnja, ki se je boš spominjala do konca svojega življenja. Še posebej se ti bo vtisnila v spomin, če jo boš doživela na tujem, kjer boš polega pestrega dela spoznala tudi kopico ljudi in njihovo kulturo – jezik, navade, kulinariko, glasbo ...
Se ti tole zdi zanimivo in si radovedna, kako je v resnici? Bi rada v živo preverila, kaj pozitivnega ti tako izkustvo lahko prinese? Imaš na voljo manjšo ali večjo količino prostega časa in nekaj denarja? Si želiš oditi v svet in si pripravljena sprejeti odgovornost za naloge, ki bodo marsikomu izboljšale življenje (tudi tebi)?
Potem lahko resno razmisliš o tem, da bi se pridružila milijonom prostovoljcev, ki iz dneva v dan ustvarjajo lepši svet. Možnosti je neskončno.
Prve informacije
Pri nas se s posredovanjem in organizacijo prostovoljnega dela v tujini ukvarja nekaj organizacij, še več pa jih je v tujini – te boš najlažje našla z Googlom.
Nekatere zajemajo najširši spekter del, druge so bolj ozko tematsko usmerjene, nekatere so osredotočene zgolj na Evropo, druge zaobjamejo ves svet. Trajanje je odvisno od posameznega programa – na izbiro imaš vse od dvotedenskih pa do polletnih ali celo daljših projektov. Za začetek te vabimo, da pregledaš spletne strani slovenskih organizacij, ki koordinirajo prostovoljstvo.
- Slovenska filantropija, program Prostovoljstvo (www.prostovoljstvo.org), bo pravi naslov, če želiš nekaj osnovnih informacij o prostovoljstvu na splošno, postregli pa ti bodo tudi s kakšnim nasvetom v zvezi s prostovoljnim delom v tujini. Med drugim pravijo, da so ponudbe lahko tudi varljive, zato nikar ne zaupaj posameznikom, temveč le organizacijam, ki jih lahko preveriš ter se prepričaš o njihovem dobrem namenu in urejenem delovanju.
- Zavod Voluntariat (www.zavod-voluntariat.si) se prav tako posveča mednarodnemu prostovoljstvu. Pozanimaj se o kratkoročnih prostovoljskih taborih (trajajo dva do tri tedne, običajno poleti, pokrivajo pa tematike, kot so etnične skupine, solidarnost, pomoč ljudem, ekologija, kultura, zgodovina in druge) in dolgoročnih programih (trajajo več mesecev in pokrivajo najrazličnejša področja – od lokalnih do globalne problematike) ter o tem, kako poteka ‘odprava’ na tako dogodivščino in kaj potrebuješ pred odhodom (zavarovanje, dokumenti, stroški ...).
- Mladinski svet Slovenije v okviru programa Mladi v akciji (za katerega vlogo nacionalne agencije v Sloveniji sicer izvaja Zavod MOVIT, www.mva.si ) zagotavlja podporo projektom Evropske prostovoljne službe (European Voluntary Service – EVS, www.evs.si). Projekti so namenjeni mladim med 18. in 30. letom starosti, ki se želijo dodatno neformalno izobraževati in iščejo nepozabno izkušnjo v mednarodnem okolju. V tujini lahko preživiš največ 12 mesecev, za stroške prevoza do kraja projekta in nazaj, bivanja, jezikovnega tečaja, prevoza na delo in prehrane je poskrbljeno, dobiš pa tudi žepnino. Področja, ki jih projekti pokrivajo, so okoljevarstvo, umetnost, kultura, aktivnosti z otroki, mladimi, ostarelimi ter z ljudmi s posebnimi potrebami, športne aktivnosti in druge družbeno koristne dejavnosti. Na spletni strani spremljaj aktualne razpise – morda te prav zares premami kakšna ponudba, uporabne informacije pa boš našla tudi na strani o prostovoljnem delu in izmenjavah Evropskega mladinskega portala (www.europa.eu/youth).
Dve zgodbi iz prve roke
Svoji prostovoljski izkušnji sta z nami delili Jerneja Modic, ki je kot ‘EVS-jevka’ leto dni preživela v Španiji, in Jana Dular, ki s prekinitvami že več let živi v vzhodnoafriških državah (Uganda, Kenija, Tanzanija, Malavi), kjer vodi lastne humanitarne projekte.
“Ko sem prebrala opis EVS-projekta, sem preprosto čutila, da je to projekt zame,” pravi Jerneja.
“Tako je po več letih omahovanja dolgotrajna želja dokončno dozorela. Diplomirala sem spomladi, oktobra 2009 pa sem že sedela na letalu za Španijo in šla dalje v provinco La Rioja, enoletni dogodivščini naproti. Seveda sem imela pred odhodom dvome in strahove, vendar je bila želja po uresničitvi načrtovanega prevelika. Kot prostovoljka sem pomagala pri organizaciji prostočasnih aktivnosti za otroke ter neformalnih izobraževanj za mlade, občasno pa tudi na večjih javnih prireditvah kot animatorka. Izkušnja mi je odprla bistveno drugačen, širši pogled na svet, svojo kulturo in sebe sem spoznala bolje in iz druge perspektive, drugače sem tudi začela ceniti stvari, ki so mi bile doma samoumevne. Hkrati sem se naučila novega tujega jezika ter pridobila neformalne izkušnje, ki so mi navsezadnje po vrnitvi domov povečale možnosti zaposlitve. Eno leto resda ni kratka doba, vendar zdaj ob pogledu nazaj ugotovljam, da sem pridobila toliko kot med petimi leti življenja v Sloveniji.”
“Konec leta 2008 sem se odpravila v Ugando in Tanzanijo z namenom tam ostati dva meseca,” pripoveduje Jana.
“Ta doba se je podaljšala na leto in pol. Vodila sem štiri različne samozadostne humanitarne projekte, od sajenja tone in pol pridelkov na polja do grajenja bambusovih hiš in kokošnjakov za ugandsko skupnost iz lastnih domov izgnanih Pigmejcev. V Ugandi sem pomagala obnoviti center za otroke s posebnimi potrebami, s pomočjo slovenskih družin pa sem vpisala 15 tanzanijskih sirot v privatno angleško šolo. S pomočjo prijateljev in Rotary kluba Novo mesto sem za tanzanijsko skupnost Masajev zgradila šolo, ki jim nudi edino možnost izobraževanja. Septembra 2011 sem se po opravljeni diplomi iz prava preselila v Malavi. Tam s prijateljico Bernardo Nemec, magistrico psihologije, po osnovnih šolah vodiva programe za pomoč otrokom s posebnimi potrebami, gradiva pa tudi center, ki bo hkrati prostor za vodenje raznovrstnih delavnic za otroke, mladino, učitelje in starše otrok s posebnimi potrebami.”
Če se jima želiš pridružiti na tej čudoviti poti, pobrskaj po spletni strani njunega društva ELA (drustvoela.wordpress.com).
Razlogi ZA
Še omahuješ? Morda te prepričamo s temi šestimi razlogi.
Med samostojnim življenjem
stran od doma resnično spoznaš sebe, odkriješ svoja zanimanja, izbrusiš svojo iznajdljivost, sposobnosti in občutek za odgovornost.
Na potovanju
imaš redko možnost stoodstotno pristnega stika z domačini, zlasti če pripadajo povsem drugačni kulturi kot ti – če pa z njimi živiš, delaš in se družiš, se ti odprejo vrata v njihov pravi svet, ki turistom sicer ni vedno dostopen.
Prijateljstva,
ki se bodo razvila med teboj in ljudmi v tvoji okolici, ti bodo širila obzorja in ti marsikdaj odprla oči.
Če se boš v prihodnjih letih želela vrniti
v to državo na počitnice, boš točno vedela, kam greš, in prišla boš med znane obraze.
Če pavziraš ali ne dobiš službe,
lahko čas koristno in učinkovito preživiš kot prostovoljka ter nabiraš znanje in izkušnje.
Vse, česar se naučiš med bivanjem in delom v tuji državi,
je neprecenljivo in ti lahko koristi pri študiju ali diplomski nalogi, lahko pa tvojega bodočega delodajalca tudi prepriča, da si točno tista oseba, ki jo išče.
Besedilo: Manca Kraševec, fotografija: Shutterstock
Za sodelovanje pri pripravi članka se zahvaljujemo Jerneji Modic in Jani Dular.
