Nepopularno (ampak zelo popularno) mnenje.
Res, primerov je toliko, da jih ne moremo prešteti.
Tukaj pa je konkreten: Bil je četrtek pred prvim majem. Ravnokar sem končala sestanek, in ko sem pogledala na telefon, sem videla 85 – o ne, počakaj – 92 novih sporočil v skupinskem pogovoru. S prijateljicami smo bile dogovorjene, da se ob koncu tedna odpravimo na morje. Načrtovanje takšnega izleta (ali kosila ali zabave ali fitnesa) je v letu gospodovem pravi pekel.
Špelo je zanimalo, ali bomo v soboto šle ven ali bomo ostale v apartmaju. Lara nas je opomnila, naj si za vsak primer vzamemo kopalke in postavila najpomembnejše vprašanje: ''Bomo pile penino ali vino?'' Zalo je skrbelo, kaj bomo večerjale. Poslani so bili smeškoti s tortiljami.
Sploh se ne spomnim, koliko sporočil se je spet nabralo, ko sem prišla domov. Ker nisem sodelovala v pogovoru, so bila nekatera vprašanja še enkrat postavljena samo meni – Zala je še vedno spraševala o hrani (ja, bom vzela nekaj prigrizkov) in o urniku avtobusov (ja, se dobimo na postaji).
Lara se je odločila čas izkoristiti še za pojasnitev neke neumestne drame, ki ni omembe vredna. Potem pa dobim še mail s priponko Vikend plan, ki je že imel tri odgovore.
Na Snapchatu sta dve prijateljici sporočili, da ne moreta iti – OMG, kako žalostno. Hitro sem nazaj poslala GIF z žalostnim obrazom in dopisala: ''Škoda, pogrešale vaju bomo!''. Preverila sem še Instagram, kjer mi je Špela poslala sliko fotogenične plaže, ki jo nameravamo obiskati. Moj odgovor: ''Koooomaj čakam!''.
Nekateri (beri: jaz) bi rekli, da je vse to dogovarjanje naporno. Ampak to se pač pričakuje od tebe, če si del prijateljstva. Ne?
Ugibam, da je do stanja prekomerne navezanosti, kakršnega v prijateljstvu poznamo danes, prišlo enkrat med izidom prve sezone Seksa v mestu in lansiranjem prvih družbenih omrežij.
Naše prijateljice pravzaprav niso samo prijateljice – bile naj bi naša druga družina, boljša polovica, tiste, ki jih pokličeš za tolažbo, ko imaš krizo in si postrižeš frufru (tvoj fant te nikoli ne bo znal tako potolažiti). Če vsem prijateljem nisi vedno na voljo, si zanič prijateljica.
Nočem biti nesramna, ampak moram pokazati s prstom. Za tovrstni pritisk lahko krivimo vse skupine znanih prijateljic – prva takšna je nastala po zaslugi Carrie Bradshaw in njene družbe. Da ne pozabim na Taylor Swift s svojimi slavnimi prijateljicami. Objava, za objavo, za objavo popolnih skupin prijateljic so nam idejo ''srečne skupaj do konca svojih dni'' pognale naravnost po grlu navzdol.
Kar še dodatno okrepi zamisel o tem, kako naj bi bila videti ženska razmerja, so 'resnični ljudje'', ki se vsem na očeh družijo na Instagramu. Trendi skupinskih fotografij prijateljic so nori – fotogenične, preurejene fotografije v tebi prebudijo ljubosumje in zavist, saj si tudi ti želiš prijateljskih izkušenj naravnost za v okvir.
Občutek imaš, da so fotografije pomembnejše od prijateljstva nasploh. Enkrat smo s prijateljicami v koloni čakale več ur (no, vsaj 45 minut), da smo na Eifflovem stolpu posnele perfektno fotografijo. Ali pa, ko smo se vse končno dobile za vikend, da bi prišle do skupinskega posnetka – razlog srečanja je bila fotografija! #BFF
Tudi me smo utrujene. Zelo utrujene. Vse dopisovanje, tvitanje, označevanje, klepetanje, všečkanje se zdi bolj kot (neplačano) delo, kakor pomen pravega prijateljstva. Vse skupaj pa spremlja občutek, da nekaj zamujaš, če se v vse te stike ne vključiš.
Sem dostikrat komentirala ''super si videti'' pod Zaline objave? Je bila moja Instagram objava za njen rojstni dan dovolj posebna? Tako rade se imamo, ampak statistike kažejo, da bi se tako rade malo oddahnile druga od druge. Več kot polovica od 3.000 vprašanih Cosmo bralk je odgovorilo, da jim prijateljice povzročajo tesnobnost. Prav zares.
"Ko odrastemo, postane naše prijateljstvo bolj nejasno," pravi klinična psihologinja dr. Miriam Kirmayer. "Od nas se pričakuje, da bi morali v prijateljstvo več vlagati, se večkrat dobiti s prijatelji, se z njimi pogosteje pogovarjati – in to lahko na nas vpliva kot nepotreben pritisk." Si že slišala kakšno prijateljico reči, da ne želi, da bi se vajin odnos kadarkoli spremenil?
Ta pritisk nas prav tako zadržuje v neskončnem krogu z ljudmi, ki bi jih sicer mogoče 'prerasli'. Svojo najboljšo prijateljico sem spoznala v vrtcu. Verjetno ni treba posebej poudariti, da ljudje redko ostanemo takšni, kot smo bili v otroštvu.
Zdaj živiva na čisto drugem koncu države. Vsaka je sicer na drugačni karierni poti. Ena od naju je ponosna mamica – zlatemu prenašalcu. Spremenili sva se, a čutim pričakovanje, da se najino prijateljstvo ne bo. Status najinega prijateljstva se je sicer čez leta spreminjal, vendar je zdaj bolj trden kot kadarkoli prej. Gre za vse ali nič – ne moreš se odreči enemu prijatelju, ne da bi se odrekel vsem. In ne moreš si vzeti oddiha od nekoga, ne da bi prijatelja izgubil za vedno. Je to res prijateljstvo?
Ne pravim, da se *moraš* odreči vsem prijateljem … mogoče samo nekaterim.
Klinična psihologinja dr. Karen McDowell (oprostite, ampak za to, kar nameravam reči, potrebujem strokovno odobritev) je povedala, da je mentaliteta skupine izkrivila prijateljstvo na način, ki daje vsakemu članu enak status. Predlaga, da si namesto preveč BFF-jev raje ustvarimo bolj intimno prijateljstvo z manj ljudmi.
Če dobro pomisliš, bi to pravzaprav rešilo vse tvoje težave. Ko sem to idejo nervozno predlaga nekaj ljudem, sem bila presenečena, da so nekateri pravzaprav to že storili. Prijateljica moje prijateljice se je že odrekla vsem nesmiselnim spletnim pogovorom.
Nehala se je obremenjevati s tem, da kaj zamuja, in ni se več počutila zapostavljeno. Punca je odrasla in nima časa za brezkončno tipkanje in všečkanje. Še vedno pa dobi vabila na rojstne dni in izlete, ki se jih dejansko veseli.
Svoj pogled na to je enkrat z mano delilo tudi neko drugo dekle. Pravzaprav bi morala to modrost, takoj ko prenehaš brati ta članek, deliti v svoje online pogovore in jih nato zapustiti (ali pa utišati za nekaj časa), če ti odžirajo preveč energije: ''Prijateljstva ni treba končati kot romantično razmerje.
Ustvariš si prijatelje, se od njih oddaljiš in se včasih spet začneš družiti s starimi prijatelji. To je naravno. Zakaj bi morale okoli tega tako dramatizirati?''
Slišiš to? To je zvok, ko dam telefon na tiho in počasi … odkorakam … stran.
Po Predlogi Emme Baty
Prevedla In Priredila Loti Lukek,
Fotografija: Ruben Chamorro,
Ilustracije: Katie Buckleitner
Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži
){kind=link}