"Zdelo se je, da traja celo večnost ... Lastni brat me je posilil" (pretresljiva izpoved mladega Slovenca)

"Saj ne vem, kje naj začnem, niti kje in komu naj sploh lahko to povem. Prav neumno je, da je ta forum mogoče edina lokacija, kjer bom to povedal. Evo, star sem 20 let in sem študent v Ljubljani. Imam brata, ki je 7 let starejši od mene.

Ne morem mu več reči brat. Zame je pošast. V bistvu mi je uničil otroštvo takrat, ko je postalo najbolj zanimivo.

Bilo je kmalu po mojem 12. rojstnem dnevu. Bil je petek popoldan. Brat je prišel takrat s fakultete za vikend domov. Starša sta naju tisti večer pustila sama doma. Bilo je vse ok. Spomnim se, da sva igrala igrice na računalniku. Smejala sva se. Čisto normalen večer.

Brat je nato dobil klic kolega in rekel, da gre ven. Ostal sem sam doma. Se danes se v živo spomnim, kako je prišel pijan in verjetno zadet domov. Zbudil sem se na kavču, kjer sem zaspal. Takega še nisem videl. Bil je čuden, vznemirjen, nesramen brez razloga. Rekel mi je naj se poberem v svojo sobo.

Hotel sem iti, saj sem se ga začel bati, ker je kar nekaj mahal z rokami. Upal sem, da bo oče kmalu doma. Gledal sem skozi šipo na dvorišče in čakal luči avtomobila. Nekaj sem mu se govoril nazaj. Boljše, da bi bil tiho verjetno.

Govoril je, da je noro potreben. Skoz in skoz je to ponavljal. Postalo mi je neprijetno. Zelo neprijetno. V nekem trenutku, pa me je zagrabil za vrat od zadaj in me začel vleči v njegovo sobo.

Hotel sem se upirati. Udaril sem ga. Vendar je 19-letnik močnejši od 12-letnika. Vrgel me je na njegovo posteljo. Zaprl vrata in v temi stopil do mene. Ne bom pozabil teh besed. 'Dobil boš darilo za rojstni dan.' Začel je vleči trenirko z mene, spodnjice in vse ostalo.

Otrpnil sem od šoka. Nisem se več upiral. Sploh nisem dojemal kaj se dogaja. A se heca? Bo zdaj nehal? Kaj bo z mano? Misli so mi letele. Spomnim se bolečine spodaj, vzdihov, sunkov, kako me je držal za lase. Meni se je zdelo, da traja celo večnost. Lastni brat me je posili. Ko je končal, se je vstal in se usedel na tla.

Bil sem šokiran. Spomnim se tresočih rok. Bolečine. Dvignil sem se na noge, se počasi oblačil nazaj. Nisva rekla niti besedice. Odšepal sem ven iz sobe, naravnost v kopalnico. Tam pa sem se sesedel na tla. Začel sem jokati.

Adrenalin je popuščal, tresel sem se ves. Nekje v tem je v kopalnico vstopil brat. 'Ej, oprosti! Si ok?' Jokal sem in gledal v tla ter odkimal. 'Ne smeš nič reči starima, ok? To je bilo samo tako, rekreacija, da probaš, ok? Nisem ti hotel nič slabega! Sej boš pozabil! Nehaj jokat! Stari bodo kmalu tle. Pojdi pod tuš, pa se umij zadaj!'

Ko sem se stuširal, je še vedno bolelo. Šepal sem, tako malo. 'Če boš kaj rekel starima, te bom spet posilil. Ampak tokrat ne bom tok nežen.' To mi je rekel lastni brat. Bal sem se. Nikoli več nočem tega. Mama in oče sta se vrnila. Delal sem se, da spim v sobi. Dejansko pa sem tisti večer postal druga oseba. Celo noč skoraj nisem spal.

Izogibal sem se brata. Držal sem se mame. Stalno. Opazila je, da rahlo šepam, pred njim. Izgovoril sem se, da je kriv nogomet.

Brat je v nedeljo odšel nazaj na fakulteto. Jaz pa sem komaj zaživel, ko je šel. Dolgo, ga ni bilo. Vsaj kak mesec. Jaz sem bil v tem času v neki drugi dimenziji. Brata sem sovražil. Šola mi je začela pešati, nogomet mi je začel pešati. Zapiral sem se vase. Starši so videli, da nekaj ni ok. So me zasliševali, ampak nisem upal povedati resnice. Pa ne zaradi sebe, ampak zaradi njiju.

Kaj bo z nami kot družino. Uničilo bi ju. Sram me je bilo. Brat se je nato, ko se je le upal, prikazal. Meni dostavil darila. Igrice za PC, denar, pulover. Videl sem ga, žal mu je bilo. Izogibala sva se eden drugega na dolge metre. Skoraj nič nisva govorila. Razen nujno. Starša sta mislilla, da se pač kregava, kot puberteta pa to. Čas je nato mineval. Brat je hodil samo še 1x na mesec. Pa še takrat je bil s punco.

Jaz pa sem čez čas tudi pozabil. Bilo mi je dejansko vseeno, če bi bil to nekdo drug, ampak, da ti to naredi lastni brat, član družine, ki naj bi te varovala. Vse do danes. Zdaj pa me je udarilo.

Brat je januarja dobil sina. Poročen, mož, oče, magisterij, vse BP. Vsi ga imajo radi. Jaz pa ga sovražim. Vse mi je vzel, pa mi nikoli ni več rekel nič. Nisem več ista oseba, kot sem bil tisti večer pri 12 letih. Vso breme nosim jaz, moral bi pa on. Njemu je šola šla. Meni ni šla nikoli več, kot je bilo prej. Težko sem se približal puncam. Naredil mi je tako škodo, on pa se dela, da je vse ok in pozabljeno.

Pomagalo mi je edino to, da sem se posvetil športu. Najraje bi ga stolkel. Iskreno se bojim, da bo tudi svojega sina zlorabil, ker je pedofil. Najraje bi vse povedal njegovi ženi. Na katere poroki nisem bil, ker sem se tisti večer zadel s travo do onemoglosti. Ampak vedno sem jaz krivec. Rad bi mu uničil vse, kar je on meni. Za en sam zanič seks. Njemu je bilo vredno uničiti mene in vse med nama. Svinja. Oo, sem besen že, ko to pišem.

Pred 14 dnevi sem mu omenil zunaj v garaži pri starših, da če se spomni tega dne? Me je samo prestrašeno gledal.

Namreč, zdaj sem jaz nabit, visok in močan. On pa suh, mali. Takrat me je lahko zlorabil. Danes je vse obrnjeno. Komaj sem se zadrževal, da ga nisem stolkel. Zakaj to pogrevam, mi je rekel. Da je to preteklost. Nato pa prosil, naj ne govorim o tem nikomur. Celo podkupil bi me z neko zadevo, na primer kolesom za 5000 eur, če bom tiho.

Želim si maščevanja. Do njega ne čutim nič, samo zaradi staršev ga ne zatolčem. Ampak me mineva potrpljenje. Ne vem, kaj bom."

Tole je naravnost grozljivo. 😞

Če se je tudi tebi kdaj zgodilo karkoli podobnega, ti polagamo na srce: ne zadržuj tega v sebi. Pogovori se z nekom, povej za to osebi, ki ji zaupaš. V kolikor takšne osebe nimaš, se obrni na Telefon za otroke in mladostnike (TOM), kjer ti bodo vedno pomagali.

'Moj partner ima STRAŠLJIV fetiš - bi me moralo skrbeti?' (ODGOVOR strokovnjakinje)