V vzhodni Evropi je bilo tudi v komunizmu polno hudomušne ustvarjalnosti in tako je nastalo kar nekaj odličnih risank, ki danes veljajo za kultne. Takrat pa smo otroci komaj čakali, da je bila na vrsti risanka – vsak dan malo pred sedmo zvečer.
Čakali smo na slovenskega medveda Bojana ali pa zagrebškega profesorja Baltazarja, madžarskega Gustava ...
Se jih še spomniš?
Si jih sploh že gledala?
Medved Bojan
Oče medvedka Bojana je režiser in scenarist Branko Ranitović (prej je delal tudi v zagrebški šoli animiranega filma). Večinoma je režiral in pisal scenerije ob pomoči slovenskega režiserja in scenarista Dušana Povha. Glavna animatorja sta bila Pavao Štalter in Zdenko Gašparović. Naslovno skladbo je napisal Mojmir Sepe, pozneje je glasbo delal Lado Jakše.
Risanko so posneli v studiu RTV Slovenija in jo premierno predvajali leta 1985. Posneli so 25 delov 5-minutnih risank. Zadnjo so posneli leta 1999.
V risanki nastopa Bojan, ki je majhen in osamljen medvedek. Ima le čopič in barve, s katerimi si sam ureja svoje okolje in svoj svet. Če ga zebe, nariše sonce, in če mu je prevroče, skoči v jezerce, ki si ga je sam naslikal. Kadar je lačen, v hipu pod njegovim čopičem zraste drevo z rdečimi sadeži. In če je nekdo v stiski, mu pomaga z velikim veseljem.
Slovenska (tudi jugoslovanska) javnost in predvsem otroci so bili nad risanko navdušeni.
Profesor Baltazar
Je najbolj priljubljena jugoslovanska animirana serija, ki so jo naredili v Zagrebu na šoli risanega filma. Baltazarja je ustvaril Zlatko Grgič, ime pa mu je dal animator Pavao Štalte (risal je tudi Bojana). Med letoma 1976 in 1971 so posneli 57 delov risank, dolgih od pet do deset minut.
Profesor Baltazar je bil predvajan tudi v zahodni Evropi, Ameriki in Avstraliji. Še zlasti priljubljen pa je bil v Skandinaviji.
Simpatični in raztreseni znanstvenik rešuje težave prebivalcev Baltazargrada s pomočjo kompliciranega stroja, no, v resnici pa z domišljijo in mnogo pozitivne energije. Baltazar ponuja univerzalno sporočilo o nenasilnem reševanju težav, ki jih rešuje z znanjem, kar je resnična moč in kar ima velik pozitiven učinek na otroke.
Gustav
Legendarno madžarsko animirano serijo za odrasle in niti ne toliko za otroke, ki spremlja tegobe in prigode malega človeka Gustava, so začeli snemati leta 1964.
Gustav je svojevrstno in minimalistično narisana animacija, izvirnost in alanfordovski humor pa sta razloga, da je ta odbita kritika realsocialistične družbe aktualna še danes.
Gustav je vedno oblečen v sivo, ima točno dva lasa ter je poln vseh možnih človeških slabosti. Ljudje v Gustavu z lahkoto prepoznajo sebe, koga iz svoje družine ali iz okolice.
A je to!
A je to! Pat a Mat (pomeni 'In je narejeno' Pat in Mat sta njuni imeni, ki so ju dodali pozneje).
Češko serijo so začeli snemati leta 1976 (78 epizod) in je bila zelo priljubljena po vsem svetu.
Zgodba dveh mojstrov za vse, ki rešujeta težave (seveda jih ustvarita sama) na nepredvidljiv in popolnoma zakompliciran ter komaj verjeten način, se je dotaknila številnih otrok in odraslih.
Lolek in Bolek
Poljska animirana serija (luč televizije je ugledala leta 1964) o dveh mladih simpatičnih bratih ter o njunih smešnih, včasih tudi trapastih dogodivščinah, ki večinoma potekajo na prostem.
Lolek je majhen in okrogel, Bolek je suh in preklast. Pozneje so na željo ženskega občinstva dodali še deklico po imenu Tola. Serijo se predvajali v številnih državah, celo v Iranu po revoluciji leta 1979, ko v državo niso spustili veliko tuje produkcije. Posneli so 150 kratkih serij ter dva filma.
Krtek
Ideja se je avtorju Zdeněku Milerju rodila v Pragi leta 1956. Na njegovo delovanje je močno vplival Walt Disney in tako je za glavno vlogo določil žival - krtka. Tega se je domislil, ko je razmišljujoče hodil po poti in po nesreči stopil na resnično krtovo prebivališče.
Krtkove risanke so v petdesetih letih postale velika uspešnica v vzhodni Evropi: v Nemčiji, Avstriji, na Kitajskem in v Indiji.
Sprva je Krtek tudi govoril. Glas mu je posodila Milerjeva hči, toda avtor je želel, da bi Krtka razumeli vsi na svetu, zato se je odločil, da lik ne bo govoril, ampak bo samo izražal svoja občutja z mimiko.
Pozneje je Miler povedal, da je potreboval zelo dolgo časa za ugotovitev, da v resnici riše sebe, ko riše Krtka.
Palček Smuk
V Sloveniji je bila priljubljena še ena češka risanka: Palček Smuk (Zdeněk Smetana). Posneli so približno 40 delov, prvega leta 1975.
Kot prvi zbrali in popisali v reviji Lisa
Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži
