Čeprav francosko igro s kroglami - t.i. petanko - v Sloveniji igra več sto ljudi že od leta 1999, je širši javnosti še vedno neznanka. A morda se bo to soboto tudi to spremenilo.
La Tour Eiffel
V počastitev stote obletnice igranja petanke bodo po vsem svetu - na lokacijah vseh večjih in glavnih mest posameznih držav (la Grande Muraille de Chine, la Tour Eiffel, Trafalgar Square, la Place Rouge in drugje) priredili velike promocijske prireditve igranja petanke. In ker je petanka že nekaj let zelo domača tudi na naših tleh, so se podalpski petankarji odločili, da to častitljivo obletnico počastijo tudi v našem glavnem mestu.
In ljubljanski Tivoli
Promocijska prireditev ob stoletnici petanke bo tako v soboto, 8. septembra, v parku Tivoli, z uradnim začetkom ob 10.00 uri.
Še nekaj dejstev o petanki
Kaj je petanka?
Igranje petanke je zabavna in družabna igra s kroglami, z malo okvirnih pravil, ki jih hitro razumejo celo otroci. Princip igre je enostaven: manjši obarvani balinček je tarča, vse kar morajo igralci petanke v nadaljevanju še storiti je, da krogle, ki jih imajo na razpolago, pripeljejo kakorkoli najbolje znajo in vedo kar najbližje k 'tarči'. Rezultatu prinašajo točke tiste krogle, ki so bližje od najbližje krogle nasprotnika.
Sliši se tako …
Hm, če se sliši dolgočasno, potem je gotovo še nisi zares igrala. To, kar je tako privlačno pri petanki je namreč to, da se nekaj časa zdi, kot da imaš precejšnjo prednost pred svojim nasprotnikom, že naslednji trenutek pa se situacija obrne na glavo, in obratno. Tako da, dokler ni vržena prav zadnja krogla, ni jasen izid posameznega seta igre. Do konca se lahko zgodi še prav vse: premik obarvanega balinčka, na vse konce se lahko razletijo že vržene krogle ali pa nasprotniku uspe zares neverjeten met. Ker vse velja, se situacija lahko v trenutku prav dramatično spremeni.
Kdo igra petanko?
Odgovor je spet enostaven. Kdorkoli.
Starost, moč in hitrost pri tem ne igrata nobene vloge. Celo izkušenost igralcev ne! Ker se v igro rada meša tudi gospa sreča, še posebno, kadar je teren igranja hudomušno razgiban, je prednost profesionalca pred začetnikom hitro postavljena pod vprašaj. In nenazadnje, igro lahko igrajo tudi fizično manj okretni in celo invalidi. Konec koncev si je petanko pred sto leti izmislil kar neki Francoz iz Provanse - večletni balinarski prvak, ki na stara leta, zaradi hudega artritisa, ni zmogel več tekanja in skakanja klasičnega balinanja. Ker se mu je po igranju - z njemu tako ljubimi kroglami - preveč tožilo, si je izmislil kar novo.
Prvič v Provansi
Namesto balinarske črte je zarisal petankarski krog, v katerega je moral stopiti - z nogami skupaj - vsak igralec te novopečene igre in iz njega izvesti svoj met … Nova igra se je hitro prijela in nekdanji šampion je bil kmalu spet 'globoko v svojem sedlu'!
Iz Provanse se je igra kmalu preselila tudi v druge francoske parke, nato pa so jo francoski imigranti zanesli širše v svet. Petanko danes igrajo ne le v Franciji, ki je njena zibelka, temveč tudi v Nemčiji, Veliki Britaniji, skandinavskih deželah, Belgiji, Španiji in drugje. In medtem ko med tednom v dopoldanskih urah petanko najraje igrajo predvsem starejši, še posebno še zelo živahni upokojenci, pa se v popoldanskih urah - po šoli ali ob vikendih - v petanki radi pomerijo tudi mladostniki.
Ta petankraski živ žav pa je nadvse privlačen tudi za vse tiste, ki petanke sploh ne igrajo. Med številnimi mimoidočimi, ki si v kakšnem od evropskih parkov, radi pogledajo kakšen še posebno atraktiven dvoboj, se tako rad razvname pogovor o tem, katera krogla je bližja rožnato obarvanemu balinu, če že ne o tem, kdo bi si moral počasi omisliti očala z dioptrijo. A vse, se ve, da le v žaru igre in prežeto s prijateljskim duhom! Konec koncev bo danes morda zmagal ta, da bi že jutri slavil oni drugi.
Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži
