Saj ni res, pa je: #100HappyDays je bil na Instagramu uporabljen več kot 9,5-milijonkrat! Toda ali je srečo zares mogoče doseči tako, da tri mesece vsak dan objaviš eno fotko na temo ... sreče? In kaj ima s tem časovna omejitev treh mesecev?
Bi bila lahko srečna kar 100 dni brez ene same prekinitve, torej enega samega nesrečnega dneva?
Ko je to vprašanje 30. decembra 2013 svetu zastavil 27-letni Švicar Dmitry Golubnichy, se mu ni niti sanjalo, da bo s tem začel največji današnji družbeni fenomen. Vse, kar je vedel, je bilo, da je njegovo življenje zahtevalo nekaj nujnih sprememb. Predvsem je ugotovil, da ni najbolj srečen, in to brez navideznega razloga. Odločil se je, da bo vsak dan posnel fotografijo, na kateri bo nekaj, kar ga osrečuje, in v nekaj besedah pojasnil, zakaj.
Njegova zamisel se je prijela v trenutku: niti trije meseci niso minili in več kot 350 tisoč ljudi po vsem svetu je pod #100HappyDays objavljalo fotografije na Facebooku, Instagramu in Twitterju. Podatek je živ dokaz, da je iskanje sreče največja družbena obsedenost današnjega časa. Je osnova milijard vredne industrije za samopomoč: priročnikov, tečajev, kozmetike, shujšanja, zdrave prehrane, luksuza in portalov za zmenkarije. Če ne verjameš, samo v Google vtipkaj besedo 'happyness', pa boš dobila 75 milijonov zadetkov, na Amazonu pa boš pod to ključno besedo našla kar 40 tisoč knjig! #100HappyDays očitno ustreza duhu časa in se je zato razrasel kot plevel.
A vsi se niso strinjali, da je #100HappyDays tako čudovita ideja, zato je projekt doživel tudi nemalo kritik. Vedno več je sociologov, filozofov, psihologov in drugih znanstvenikov, ki so prepričani, da prav naša obsesija s srečo uničujejo našo naravno sposobnost za doseganje sreče. Ko se namreč zapičimo v idejo popolne sreče in vsega tistega, kar bi zanjo potrebovali, že drvimo v katastrofo.
Bolj se primerjamo s srečnimi ljudmi, bolj postajamo nesrečni, saj ne bomo nikoli tako lepi, tako bogati, tako uspešni, tako zaželeni, tako seksi, tako ustvarjalni ... Beseda 'najbolj' v resnici obstaja le v slovarju, saj se vedno najde kdo, ki je boljši, lepši, pametnejši, uspešnejši ... in konca dejansko ni. Če mislimo, da bi se morala v življenju cediti samo med in mleko, zelo težko prebolimo manj lepe trenutke, ki pa so nujni za osebnostno rast.
Avstralski sociolog Hugh Mackay, avtor knjige The Good Life (Macmillan), trdi, da je filozofija sreče vodila v novo bolezen zahodne družbe. Gre za strah pred žalostjo, ki hitro dobiva razsežnosti epidemije. Po Mackayu ni sreča tista, po kateri bi morali hrepeneti, ampak je to celovitost, v kateri so vsi poli, so uspehi in neuspehi, vrhovi in padci. Le takšna mnogoterost nas v resnici dela popolne – smo bitja smeha in solz, sreče in žalosti, ugodja in bolečine. Nič ni narobe z zmagami, a iz njih se ne bomo nikoli naučili toliko kot iz porazov. Mackay zato svetuje, naj se v vsakem trenutku vprašamo, ali določena izkušnja prispeva k naši celovitosti. Če gre za preizkušnjo, iz katere bomo prišli močnejši, je odgovor vedno in nedvoumno DA.
Pa če je to naše vsakodnevno prizadevanje za srečo pravilno ali ne, je vseeno nekaj na #100HappyDays, saj je videti, da stvar dejansko deluje. Na spletu so številna pričevanja ljudi, ki jim je ta vsakodnevna praksa spremenila življenje na bolje. Udeleženci akcije poročajo, da so bili z vsakim dnem bolj hvaležni in da je prav hvaležnost osnova za srečo. Ko začnemo v sebi gojiti občutek hvaležnosti, dobra volja in optimizem hitro naraščata. Veliko ljudi je opazilo, da je z vsakim dnem akcije dobivalo več komplimentov, na koncu pa je marsikdo od njih tudi našel ljubezen. Ta jih je seveda našla zato, ker so postali zadovoljni in pozitivni.
Zakaj bi se ustavili po 100 dneh?
Seveda je to srečno obdobje mogoče raztegniti na celo življenje, kar pomeni, da srečni dnevi postanejo vsakodnevni trening in stalnica, če ne kar življenjski cilj. Dejansko gre pri tej stvari za trening! Trening? Ja, čisto pravi trening! Ko naše možgane vsak dan navajamo na srečo, ti srečo počasi sprejmejo kot naravno stanje in začnejo bojkotirati negativno.
Sprva gre bolj počasi in kakšen dan se je treba prisiliti (poznaš angleško reklo 'Fake it until you make it?'), da v njej najdemo nekaj lepega, potem pa se oko in srce navadita, da vidita vsepovsod samo lepe fine stvari. Trening za srečo je tako podoben treningu za maraton – treba je trenirati vestno in redno, a je vsak naslednji korak lažji.
Projekt #100HappyDays je torej veliko več kot trend družbenih omrežij, je način, kako v življenje spustiti srečo, razviti odpornost na negativnost, neprijaznost, zlobo in druge bedarije, ki nam grenijo življenje, ter preskočiti ovire, ki nas ločijo od življenja, ki si ga zaslužimo.
Odpusti si in gremo dalje
Se počutiš slabo, ker si izpustila en dan ali celo dva? Obljubila si si, da si tega ne boš dovolila, pa ti kljub temu ni uspelo? Ne obremenjuj se, saj je le 29 odstotkov vseh, ki so se lotili načrta, vztrajalo prav vsak dan. Večina se naveliča že po enem mesecu, a je škoda ne vztrajati, ker trening sreče ni nič drugačen od drugih treningov: pravi rezultati se pokažejo šele po treh mesecih! Če te spravlja v stres iskanje srečnih motivov, je eno, če pa misliš, da tega ne zmoreš, ker nimaš dovolj časa, pa to pomeni le: nimaš časa za srečo! Cosmo ti zato svetuje: če ga nimaš, si ga vzemi!
Kako lahko #100HappyDays spremeni tvoje življenje
Zastavi si naslednja tri vprašanja in dobro poslušaj svoje odgovore – mogoče je #100HappyDays točno to, kar v tem trenutku potrebuješ!
Koliko se zares osredotočaš na negativno?
V tej nori informacijski dobi nas od vsepovsod bombardirajo z negativnimi novicami, te vrste negativa pa je zelo nalezljiva! Novice so kot hrana – ko jih bereš, jih srkaš in nato prebavljaš ... če so sploh prebavljive. Veliko bolje od spremljanja najrazličnejših informativnih oddaj in požiranja časopisne črne kronike je posvečanje lepim trenutkom. Raste namreč tisto, na kar se osredotočaš!
Znaš najti skrite zaklade vsakodnevnega življenja?
Ko svoje možgane naravnaš na lepe stvari, se ti te po zakonu privlačnosti začnejo prikazovati povsod, kamor pogledaš. Sprva moraš mogoče malo napeti oči, potem gre pa vedno lažje. Ko si enkrat snameš negativna očala in jih zamenjaš s pozitivni, se ti spremeni celotna življenjska filozofija, rezultat česar so drugačni življenjski rezultati. V tvoje življenje skupaj s spremenjenim pogledom pridejo tudi drugi ljudje in druge delovne priložnosti.
Se lahko odločiš za srečo tudi v na videz groznih okoliščinah?
Zagotovo si se že počutila obupano, ker se ti niso izpolnili določeni cilji, te je nekdo zapustil, si se zredila za nekaj kilogramov in podobno. To smo doživeli že vsi, tisto, kar nas loči, pa je naš odziv na razočaranja. Vedno imaš dve poti: lahko se vdaš in pomiluješ samo sebe, lahko pa se prisiliš, da v vsem najdeš nekaj dobrega. Če ti to do zdaj ni najbolje uspevalo, v svoje življenje nemudoma vključi #100HappyDays!
Prevedla in priredila: Tina Torelli
Novo na Metroplay: Tomi Meglič o globoki ustvarjalnosti, otroštvu in očetovstvu
