Ali znaš biti sama?

Si rajši nesrečna v zvezi kot sama?

Znate biti same? Opažam, da mnogi posamezniki, zlasti me dame odkrito priznavajo, da nočejo, ne znajo in ne morejo biti same in so rajši v partnerski zvezi, četudi v njej niso srečne. Ko so z nekom, se počutijo vseeno nekoliko bolj varne in jim je pomemben občutek, da pač niso same. Torej, niso same fizično, pogosto so pa osamljene čustveno.

Biti sama pomeni biti pogumna

Da se sama s sabo zjutraj zbudiš, se pogledaš v ogledalo in si pomirjena s tem, kar tam, v zrcalu vidiš. O lastnih odločitvah in posledicah odločaš sama. Nikomur ni treba polagati računov zakaj si nekaj naredila tako in ne drugače. Imaš svobodo upravljanja s svojim življenjem.

Nekaterim se to zdi tako pomembno, da ne želijo resne partnerske zveze tudi zaradi tega, da ne izgubijo svobode, ki jim pomeni ogromno in so tudi zaradi lastnega udobja in razvajenosti, da o vsem odločajo same, pripravljene ostati same še naprej, torej se ne zaplesti v resno romantično razmerje.

Si raje v nesrečni partnerski zvezi do konca življenja kot sama?

Požreti marsikaj na račun strahu?

No, večina dam, vsaj kar jih poznam sama, pa meni drugače. Ker nočejo biti same in si želijo družbe, so pripravljene marsikaj požreti, se podrediti, se seveda tudi prilagajati partnerju, ki je pač drugačna osebnost kot me same. Ker prideta dva različna temperamenta skupaj, dve osebi z različnimi vzorci iz primarnih družin in izkušnjami, ki se seveda razlikujejo, je potrebno cel kup prilagajanj, predvsem preko kvalitetne komunikacije, da je zveza uspešna, kvalitetna in dolgovečna. Samo od sebe se nikoli nič ne naredi, saj to vemo, kajne?

Torej, ali znamo biti same?

Ali ste rajši v partnerski zvezi, ki vas duši in mori, pa ne upate narediti koraka naprej in se osvoboditi teh spon, ki vas delajo nesrečne in nezadovoljne? Razumem, da obstajajo posamezniki, ki se bojijo sprememb in se rajši držijo tistega, kar jim je znano, četudi jim ni po godu. Nočejo tvegati, ker ne vedo, kako bodo sploh lahko živeli sami, pa tukaj nimam v mislih ekonomskih težav in banalno rečeno, plačevanja položnic. Ne, gre za to, kako človek, ki morebiti poprej nikoli ni bil sam, izkusi situacijo, ko se mora soočati sam s seboj.

Srh ob misli, da bi ostale same

Poznam mnogo ljudi, ki takoj, ko so odrasli, so se zaljubili in ostali skupaj. Sedaj so stari okoli štirideset let in se ločujejo. Pozabili so negovati ljubezen in odnos. In ko se takšen par razide, se vsaj eden od njiju počuti »gol in bos«, saj ni navajen živeti sam. Lahko imajo otroke, a nimajo več partnerja ob sebi in sploh ne vedo, kako si zastaviti novo samsko življenje. Zmedene so, izgubljene. Mogoče se komu od vas to zdi neumno, a verjemite, da je mnogo žensk, ki jih kar srh spreleti ob omembi, da bi ostale same. Tega ne zmorejo. In ker se tega bojijo, se hitro odločajo za neko novo zvezo, vse z namenom, da se ne zbujajo same.

Ne skačite iz zveze v zvezo

Kot vedno poudarjam, se zelo pogosto zgodi, da če gremo iz ene zveze v drugo in nismo ugotovili, kje smo ga polomili prej, bomo v novi zvezi delali enake napake, saj jih nismo ozavestili. In začarani krog nesrečnih partnerjev se ponovi. Zato zaključujem z večno dilemo: ostati sami ali iskati vedno znova nekoga, ki bi nam zapolnil praznino.

Kajti, če nismo zadovoljne same s seboj in menimo, da nam bo nekdo drugi omogočal srečo, se bomo vedno znova bridko razočarale. Prosim, poglejte se dame moje drage kdaj same v ogledalo, pa si priznajte odgovor na vprašanje: ali zmorem biti sama?

Avtorica prispevka sem univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka Melita Kuhar, ki vodim projekt Svetovalnica, www.svetovalnica.si, dosegljiva sem na tel. št. 031 666 168. Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali me kaj povprašali, pišite na: info@svetovalnica.si.

Več o zgoraj napisanem si lahko preberete tudi socialnem omrežju www.facebook.com/Svetovalnica.

Preberi si še Melitin članek o znakih čustvene zlorabe.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja