Gotovo se spomniš stvari, ki si se jih učila v šoli, zanje porabila veliko časa, nato pa jih po prvi kontrolni nalogi ali izpitu brez hudih naporov pozabila. Kaj takega se ti s pridobljenim znanjem, ki ga s pridom uporabljaš vsak dan, ne more zgoditi.
Šolska leta so za mano, vendar zelo globoko in z vsem srcem verjamem, da se je treba učiti vse življenje. Vem, vem, zveni klišejsko, zveni naporno, celo dolgočasno, ja, vem – in tu z veseljem napovedujem AMPAK! V tem trenutku pomisli, kaj si si vedno želela znati. Kaj bi se najraje učila v šoli, pa si v zameno dobila kemijo, fiziko in matematiko?
Saj pravim, moja šolska leta so davno za mano, učim pa se še vedno rada, zato sem si zadala posebno misijo: v treh mesecih usvojiti tri nova znanja, ki me lahko navdušujejo vsak dan. Zdaj s ponosom lahko rečem, da se znam naličiti, da svojemu najdražjemu pripravim čudovite pralineje in da ljubezenski roman lahko preberem v enem samcatem večeru.
Umetnica ličenja
Šminkale se bomo
Čeprav je moja make-up avantura sledila zadnja v vrsti znanj, bom z njo začela, ker so vtisi še najbolj sveži. Koga naj bi prosila, da podeli svoje znanje z mano? Seveda je treba vedno ciljati na najboljše in tako so vsi kazalci kazali na vodjo umetnikov ličenja Max Factor Tino Fabjan, ki me je že po telefonu osvojila z zagotovilom, da moram pripeljati še prijateljico, ker je v družbi vse lepše, končala pa je s točno temi besedami: “Potem se vidimo v ponedeljek in se bomo šminkale!’’
No, ali poznaš osebo ženskega spola, ki se ne bi odzvala takšnemu povabilu? Jaz je ne. In tako sva sedeli v ponedeljek zjutraj pred velikim ogledalom, opremljenim z žarometi, in s pravo malo drogerijo pred sabo. Ličenje je res stvar, ki je zelo zelo osebna. Vsaki osebi pristajajo določene barve, seveda pa je zelo pomembno, da se ličiš, kot ustreza tvojemu značaju. Ti dve trditvi sta zdaj moje vodilo.
Male skrivnosti nakupovanja
Pomisli, kako si zjutraj nanašaš puder. Nekaj tekočega pudra preprosto razmažeš po obrazu in si pripravljena? No, tudi to je način, ni pa najboljši. Lahko rečem, da sem največ novega izvedela prav pri nanašanju pudra in prav to bi rada podelila z vesoljnim ženskim svetom.
Že ko izbiraš puder zase, bodi previdna (spodaj v okvirčku preberi, po katerih boš posegla glede na svoj tip kože). Tina svetuje, da vedno, ko kupuješ puder, vzameš s seboj ogledalce. Puder izbereš glede na barvo kože, ki se mora popolnoma ujemati. Preizkušaš na obrazu, potem pa se odpraviš iz trgovine in na dnevni svetlobi pogledaš, ali ti barva ustreza. Ker preprosto ne morem izliti vsega znanja na eno stran, bi rada s tabo podelila prav to: nanašanje pudra.
Jutranja prekrivna rutina
Vsa poanta nanašanja pudra je senčenje in osvetlitev obraza. Ko se zjutraj ličiš s korektorjem za podočnjake (ali kompaktnim pudrom, ki naj bo zelo svetel), najprej zakriješ prav te, nato sledi korektor ob nosnicah (v jamicah, kjer je največ sence), nazadnje pa še v jamici med ustnicami in brado.
Šele nato vzameš tekoči puder in gobico za nanašanje tekočega pudra ter začneš nanašati s centra obraza proti lasem. Nato pred ogledalom povlečeš skupaj usta (ja, oponašaj zlato ribico) in tam, kjer se (tik ob ličnici) naredi jamica, osenčiš s temnejšim pudrom. To je res kar čudežen lifting obraza, saj lička dobesedno ‘skočijo ven’. Nato jim dodaš še nekaj rdečila in vse skupaj utrdiš z mineralnim pudrom. Voila. Tvoj obraz je pripravljen za ličenje in barve, ki si jih izbrala ta dan. Pa ne reci, da to ni znanje, ki ga potrebuješ vsak dan.
Mala pomoč tebi, ki še vedno iščeš popoln puder!!! Če je tvoja koža:
- Suha – tekoči oljni puder, ki koži daje potrebno vlago.
- Normalna – tekoči puder, puder v stiku ali kremni kompaktni puder.
- Mastna – pudri, ki ne vsebujejo olja.
- Občutljiva – paziti moramo, da pudri ne vsebujejo snovi, ki dražijo kožo.
- Vsi tipi – prenesejo naravne mineralne pudre.
Povej mi, kakšne oči imaš, in povem ti, kako jih boš še bolj poudarila! Če so tvoje oči:
- Rjave – jih boš najbolje poudarila z vijoličasto, zeleno, modro, sivo rjavo in zlato.
- Zelene – bodo najbolj zasijale s ciklamno (magenta), roza in zlato senčko.
- Modre – jim boš globino dodala z oranžno, zlato ali rjavo.
- Sive – lahko se igraš z vsemi toplimi odtenki.
Obožujem to znanje, ker …
- oh, to pa res ni težko, ker se znam naličiti kot profesionalka.
- sem končno odkrila, katere barve mi najbolj pristajajo in kako pravilno osenčim in osvetlim obraz.
- sem videla, kako si je popolne ustnice zamislil sam veliki mojster Max Factor in kako njegov sistem ličenja ustnic še danes deluje.
Samova tovarna čokolade
Vonj po čokoladi
Ustvarjanja čokoladnih pralinejev smo se veselile že dolgo in tako smo nekega sivega jutra v čisto novem letu punce s Cosma stale pred čokoladnico Rajska ptica ter čakale, da nas gospod Sam Osmanchevich popelje v skrivnostni slastni svet.
Ko te zjutraj do konca prebudi vonj po čokoladi in ti pod nos pomolijo pladenj s pralineji, ki so že videti tako, da ti srce od veselja dela prevale, je to trenutek, ko si rečeš, da se dan pač ne bi mogel začeti bolje: v družbi čokolade in sodelavk, ki tako kot jaz uživajo v vonjih in preizkušanju njami umetnin ter nase vlečejo predpasnike, zavzeto klepetajo in sprašujejo mojstra, kako se dela čokolada.
Nobene, kemije, vse ‘pur natur’
Ko tako stojimo pred tremi velikimi posodami, v katerih se temperirajo (moj bog, že govorim kot ‘čokoladar’) tri čokolade, črna, mlečna in bela, na hitro postanemo poznavalke (hitro poglej spodnji okvirček, da še ti na hitro postaneš ena).
Gospod Sam nam pove, kakšna mora biti čokolada in seveda jo je treba takoj preizkusiti. Hitro, ampak res hitro, osvojimo prvo lekcijo o čokoladi. In preizkušamo. “V zelo dobrih čokoladnih bonbonih ni kemije, zato jih je treba pojesti zelo hitro, recimo v treh tednih,’’ razlaga Sam.
No, to je bila tudi takšna hitra lekcija: če dobiš dobre čokoladne pralineje, jih čim hitreje pojej. Osvojeno! Torej s čokolado se res meša najboljše: suhe gozdne jagode, šampanjec, vanilja, janež, mleko in še in še začimb. Če te bo kdaj pot zanesla v Belgijo ali Švico, boš tam našla najboljše chocolatierje (čeprav z gotovostjo trdim, da tudi naši niso od muh).
Mojstrice pri delu
Kakšne pralineje smo ustvarile in kakšni so recepti zanje, poišči v februarski številki svojega Cosma, saj smo z veseljem s tabo podelile recepte, ki jih je ustvaril sam mojster Sam. Naj samo prišepnem na uho, da mirne duše lahko dodaš kakšno svojo začimbo in takoj boš imela recept, pod katerega se lahko podpišeš sama, za piko na i pa bonbone tudi poimenuj.
Cosmo punce smo ugotavljale, da je poklic, prepreden s čokolado, krasen, tudi naporen in natančen, večinoma ustvarjalen, predvsem pa absolutno sladek in polnjen z božanskimi okusi.
Bodi čokoladna poznavalka
Če želiš vedno, ampak res vedno jesti in svojim najdražjim podarjati najboljšo čokolado, bodi pozorna na teh pet stvari:
- Videz – čokolada mora biti gladka in imeti visok sijaj.
- Vonj – čokolada naj ne bi dišala pretirano sladko. Kakovostna čokolada razvije rastlinske, oreščkove, travnate, začinjene, sladke in gozdne arome.
- Zvok – čokolada mora ob prelomu počiti in ‘reči’ snap.
- Otip – čokolada se mora v roki začeti topiti, prav tako se mora topiti v ustih brez lepljive in zrnate teksture.
- Okus – osnovna je grenkoba, sledi ji kiselkast oziroma sladko kiselkast okus.
Hiter recept za najboljšo vročo čokolado:
Čokolado (količina in vrsta: mlečna, grenka ali bela po okusu) stopi nad vročo vodo. Posoda s čokolado se ne sme dotikati vode. Dolij toplo mleko, sladkaj in dodaj začimbe po želji. Nasvet: poskusi z burbonsko vaniljo. Mnjami!
Obožujem to znanje, ker …
- Znam ustvarjati čokoladne zalogajčke, ob katerih se počutim kot pravi chocolatier.
- Moja darilca so od zdaj naprej unikatna, sestavljena iz najboljših sestavin in okrašena po moji zamisli.
- Vem, da kakavovo maslo ne uporabljamo samo pri delanju čokolade, ampak na njem lahko recimo spečemo odličen zrezek. Svetovno priznani kuharji ga uporabljajo, ker je zelo zdravo, hkrati pa jedi ne dodaja nikakršnih priokusov.
- Za kakšne umetnine je lahko material čokolada, si poglej na: www.cokoladnica.si.
Branje kot film
Grizljajoči skeptik v meni
Hm, tole bi res rada videla, so bile moje prve misli, ko so me je gospa Sonja Peklenik iz podjetja Kratos prijazno povabila na predstavitev metode power reading. Že ob podatku, da naj bi s to metodo človek prebral knjigo približno 500 odstotkov hitreje kot z navadnim branjem, sem bila, priznam, malce v dvomih.
Skeptik je takoj začel: “Ah, ja, seveda, svizce s čokolado že poznamo …’’ Po drugi strani pa je tega skeptika nekje v mojih možganih z gorjačo mlatila navdušenka, ki je vpila: “Predstavljaj si, koliko knjig boš lahko prebrala, če metoda deluje in boš tolkla rekorde v hitrosti!!!’’ “In če jo boš seveda dojela,’’ je hitro pristavil skeptik. Še dobro, da je radovednost premagala strah in se je skeptik umaknil navdušenki. Tako sem neki petkov večer še s štirimi udeleženci, željnimi znanja, sedela v učilnici, polni knjig, in sledila novi poti branja.
Knjiga? Ne, film!
Skoraj ga ni kolega, ki me ne bi vprašal, ali metoda res deluje. In vsem na tem mestu z gotovostjo, prepričanostjo in navdušenjem povem, da deluje. Kar mi je zamajalo tla pod nogami, je to, da knjige ne vzameš kar takoj v roko in začneš brati, ampak z njo razviješ odnos. Tako nikakor ne treščiš v situacijo, v knjigo, v novo zgodbo, ampak se umiriš in pripraviš, da si resnično dovzeten za pripoved, ki te čaka.
In ko osvojiš hitro branje, knjige ne bereš, ampak se pred tabo vrti film, ki mu lahko mirne duše dodajaš barve, vonje in ustvarjaš svoje obraze – samo sediš, bereš in si hkrati del zgodbe … Še danes si želim, da bi me kdo naučil te metode v študentskih letih, ko sem z obupom zrla v skladovnice knjig, ki sem jih morala prebrati! Zdaj pa sem v petih dneh, kolikor traja tečaj, prebrala približno, hm, saj niti ne vem točne številke, ampak nekaj več kot deset knjig.
Male skrivnosti dirkalnega branja
Najprej se je treba umiriti, uravnati dihanje in si predstavljati, kako listi knjige vstopijo vate. Nato se skoncentriraš tako, da lahko misliš samo na eno točko, šele potem vzameš v roke knjigo in jo pregledaš. Samo gledaš in si predstavljaš, kaj bi v tej knjigi lahko bilo, in delaš miselni vzorec.
Ni ti mar, če si si zgodbo na začetku drugače predstavljal. Nato še enkrat pregledaš knjigo, spet narediš miselni vzorec in bereš. Tehnike branja seveda razloži inštruktorica, in ker jih je več, si vsak izbere svojo. Jaz sem izbrala mašno, to pa je videti tako, da s prsti ali svinčnikom po straneh vlečeš pentljo (svetujem, da na spletu pogledaš kakšno tekmovanje v hitrem branju). Pred tabo se tako resnično zlagajo stavki, ki se samo vtisnejo v spomin. Najbolje bo, da stvar v celoti preizkusiš sama. Zelo trdno verjamem, da ti poguma za novo ne manjka.
Da bi še bolj poglobila svoje branje in učenje, takoj vključi:
- Čustva – vse, kar delaš s čustvi, delaš bolje in bolje. Ko jih vključiš v branje, dodaš sposobnost predstavljanja in ‘prideluješ’ dober spomin.
- Glasbo – v tem trenutku in na tem mestu pozabi vse tiste, ki so ti govorili, da glasba moti zbranost! Če poslušaš instrumentalno glasbo, se delovanje možganov poveča! Juhu!
Obožujem to znanje, ker …
- je izbiranje knjig v knjigarni ali knjižnici užitek. Zdaj točno vem, katero knjigo želim prebrati in katero lahko mirne duše pustim na polici. Samo uporabim radovednost in knjigo ‘fotokopiram’ v možgane.
- včasih samo pogledam list papirja in mi ni treba prebrati cele kače, da razumem bistvo.
- se lahko pohvalim, da v enem večeru lahko preberem knjigo s sto petdesetimi stranmi, če hočem!
- je se je moja koncentracija čudežno izboljšala, kar s pridom uporabljam na vseh področjih, kjer je treba vključiti možgane.
Petra Kern
