Nekdanja manekenka in misica Tina Gaber je v zadnjem obdobju bolj dejavna v lobističnih vodah, svoje življenje pa je podredila tudi družbeni odgovornosti. Ena izmed teh je darovanje krvi, za katero jo je dedek navdihnil do te mere, da je prepričala tudi svoje prijateljice, naj se akcije udeležijo.
In zakaj Tina Gaber meni, da bi se moral vsak posameznik odločiti za to gesto?
Za revijo Story je povedala:
"Že dejstvo, da s tem lahko rešiš življenje, mislim, da je dovolj. Ne razumem ljudi, ki tarnajo, da se bojijo igel in krvi in ne vem, česa vsega, in kako ne morejo malo potrpeti in darovati krvi, s čimer popolnoma nič ne škodujejo telesu. Nekoč bodo morda oni ali njihovi najdražji potrebovali tujo kri, in takrat bodo hvaležni, da so obstajali pogumni ljudje, ki so jo darovali."
Urška Majdič: "Imam dobro kri"
"Dati kri je ena lepših, nesebičnih in družbeno odgovornih potez, kar jih lahko naredimo. Nič nas ne stane, nekomu pa lahko s tem podarimo življenje. Imam dobro kri in nisem bolna, torej ni izgovorov. Vzemimo si čas, vsaj takrat, ko podajo obvestilo o pomanjkanju krvi. Postopek dajanja krvi morda res ni kot namakanje v masažnem bazenu, a vsega neprijetnega je v nekaj trenutkih konec. Za nekoga pa je lahko nov začetek! Vredno je," pove pevka skupine Billysi, ki ima krvodajalstvo že v družini.
"Moj oče je bil izredno reden krvodajalec. Spomnim se njegovih pripovedi, kako so ga poklicali v službo zaradi hudo ponesrečenega in so potrebovali kri v najkrajšem možnem času. Koliko ljudi je rešil. To je notranja kultura človeka; plemenita dejanja, ki jih, sploh v teh težkih časih, moramo ohranjati. V tem duhu sem vzgojena. Človek v hitrem toku življenja vseeno pozabi; potrebujemo opomnik. Lani me je spodbudila akcija Daruj kri. Poklicali so me, ali bi projekt podprla, in sploh ni bilo treba premišljevati. Sama sem od lani darovala dvakrat, spodbudila pa sem tudi kar nekaj prijateljev."
Marko Potrč: Igel se ne boji
Radijski voditelj Marko Potrč se je prav tako odzval povabilu akcije Daruj kri, saj meni, da je pomembno pomagati, svoje prve izkušnje pa ne bo nikoli pozabil.
"Igel me ni strah. Izkušnja je bila odlična," pove mladi očka, ki se je medtem sproščeno pogovarjal z medicinskimi sestrami in drugimi prostovoljci. Pravi, da za zdaj še ni tako reden darovalec, kot bi si sicer želel.
"Nazadnje so prijatelji šli brez mene, ker me ni bilo v Sloveniji. Bom pa še daroval. To zagotovo. Menim, da bi moral vsak posameznik o tem razmisliti. Če ne vidi nobenih argumentov proti, pa seveda podpiram, da se odloči, on daruje."
