Vse kar moraš vedeti o življenju kralja rokenrola Elvisa Presleyja

Elvis Presley je sicer zatrjeval, da nikakor ne more biti kralj, ker je zanj kralj samo eden, in sicer Jezus Kristus, on pa je le zabavljač, a dejstvom je pač težko oporekati. In ta pričajo, da je kultni glasbenik brez kakršnegakoli dvoma ena od največjih osebnosti vseh časov, ikona, ki nikoli ne umre, idol številnih ljubiteljev kakovostne glasbe in preprosto ... kralj. Kralj rokenrola.

Gre za človeka, ki je do danes samo v ZDA prodal okoli 600 milijonov nosilcev zvoka, po vsem svetu pa po nekaterih podatkih celo okoli 2,5 milijarde!

Ta številka seveda vsak dan raste, kar pomeni, da je najbolje prodajan samostojni glasbenik v zgodovini. Gre za človeka, ki naj bi imel leta 1977, ko je umrl, na bančnem računu pet milijonov dolarjev, njegov sedanji letni zaslužek pa po zadnjih podatkih znaša več kot 55 milijonov ameriških zelencev!

Zanemarljiv ni niti podatek, da je Graceland, kjer je živel in kjer je tudi pokopan, danes drugi najbolj obiskan 'dom' v ZDA (na prvem mestu je Bela hiša), ki mestu Memphis prinese 150 milijonov dolarjev letnih prihodkov!

Elvis je bil in ostal neizčrpen vir neverjetnih dosežkov in seveda tudi rekordov.

V Ameriki se je v času njegovega življenja na prvem mestu Billboardove lestvice znašlo devet njegovih albumov in 18 singlov, v Veliki Britaniji je to uspelo osmim albumom in 17 singlom, nominiran je bil za kar 14 grammyjev in tri tudi osvojil, leta 1973 je bil Američan, ki je plačal največ davkov, organizacija RIAA (Recording Industry Association of America) ga je leta 1999 razglasila za umetnika stoletja, v Guinnessovo knjigo rekordov pa se je med drugim uvrstil zato, ker so na britanski lestvici singlov največ tednov preživele prav njegove uspešnice, ker ima največ uradnih klubov oboževalcev na svetu, največ imitatorjev, najdragocenejše lase (podatki z dražb) ...

Skratka, neverjetne mejnike glasbenika, ki je med letoma 1956 in 1977 posnel 24 studijskih albumov, bi lahko naštevali v nedogled in z njimi napolnili precej debelo knjigo. Preprosto neverjetno je, do katere mere je Elvis že v času življenja, še posebej pa po smrti, postal kult.

Histerija, ki jo je sprožal med oboževalkami, ni bila nič manjša od tiste, ki je pozneje nastala ob 'britanski invaziji prek velike luže', torej ob preboju slovite četverice iz Liverpoola, znane pod imenom The Beatles.

Čeprav je imel Elvis zunaj ZDA le pet koncertov, in sicer v treh kanadskih mestih, so bluz, gospel in rok v kombinaciji z njegovimi fantastičnimi plesnimi gibi in glasom po hitrem postopku prodrli do vseh domov in poskrbeli, da je postal svetovna senzacija.

Vse, česar se je dotaknil, je bilo 'obsojeno' na uspeh, pesmi, ki jih je prepeval, so se kot po tekočem traku uvrščale na top lestvice, rekorde pa je podirala tudi njegova priljubljenost med ženskami, zato danes, če bi bil še živ, verjetno sploh ne bi znal povedati, koliko jih je grelo njegovo posteljo.

Kot smo pri svetovnih megazvezdnikih že vajeni, pa njegovi začetki niso bili niti najmanj bleščeči.

Luč sveta je kot Elvis Aaron Presley ugledal v mestecu Tupelo v ameriški zvezni državi Misisipi, in sicer 8. januarja 1935, 35 minut po svojem bratu, enojajčnem dvojčku Jesseju Garonu, ki pa se je rodil mrtev.

Mama Gladys Love Presley, rojena Smith, je bila gospodinja, oče Vernon Elvis Presley pa voznik tovornjaka. Čeprav sta bila oba starša zaposlena, je družina tako težko shajala, da je prejemala socialno pomoč.

Z ekonomskega stališča se je torej rodil ob napačnem času na napačnem kraju, o čemer je pozneje tudi sam veliko govoril: "Lahko bi rekel, da smo živeli na napačni strani. Toda v tistem času v Tupelu pravzaprav ni bilo prave strani. Nihče ni imel bogatega obroka. Nikoli nismo stradali, a smo bili pogosto na robu."

Kot edinec je imel tesen odnos z obema staršema, malo večjo naklonjenost pa je vendarle gojil do mame. Ker je odraščal v zelo pobožni družini, ki je redno obiskovala maše v binkoštni cerkvi, se je navdušil nad gospelom, v katerem je našel svoj začetni glasbeni navdih in s katerim se je pozneje podal v svojo poklicno pustolovščino.

Njegova mama je bila glava družine, oče pa je službe menjaval kot po tekočem traku. Ko je bil star tri leta, so njegovega očeta priprli zaradi poneverbe čeka, med njegovim osemmesečnim prestajanjem kazni pa sta deček in njegova mama izgubila streho nad glavo in se morala preseliti k sorodnikom. Leta 1941 se je vpisal v prvi razred in učitelji so ga ocenili kot povprečnega učenca.

Potem ko ga je neki učitelj slišal, kako med mašo poje Old Shep, so ga ohrabrili, da je sodeloval na pevskem tekmovanju.

Desetletni deček, oblečen kot kavboj, je moral stopiti na stol, da je na odru omenjenega tekmovanja sploh dosegel mikrofon, nato pa je ponovno zapel omenjeno pesem in osvojil peto mesto.

Nekaj mesecev pozneje mu je mama - ker ni imela dovolj denarja za kolo, ki si ga je tako močno želel - za 11. rojstni dan kupila prvo kitaro, za katero je odštela 13 dolarjev in na katero se je prve akorde učil igrati kar sam.

"Gledal sem druge, kako to počnejo, in počasi sem se učil igrati, a nisem mogel peti v javnosti, ker sem bil sramežljiv," je pojasnil.

Ker se je družina komaj preživljala, ni redno plačevala najemnine in se je bila posledično prisiljena ves čas seliti. In tako se je Elvis v šesti razred vpisal v drugi šoli, kjer je med odmori pel in igral kitaro, zato so ga sošolci označevali za razcapanca, ki igra kmetavzarsko glasbo.

Njegova družina je takrat namreč živela v soseščini, ki je bila v največji meri poseljena s temnopoltimi Američani, ki so imeli s svojo glasbo močan vpliv na malega Elvisa. Med drugim je redno poslušal radijsko oddajo Mississippi Slima, ki mu je že pri 12 letih omogočila dva nastopa!

Prvič ga je izdala trema in preprosto ni mogel peti, nekaj tednov pozneje pa mu je vendarle uspelo pokazati svoj talent.

Leta 1948 se je družina preselila v Memfis, mesto v zvezni državi Tennessee, kjer so živeli v dvosobnem stanovanju in kjer se je bodoči zvezdnik vpisal v prvi letnik srednje šole. Ker je bil še naprej precej zadržan in sramežljiv, so ga vrstniki pogosto zbadali, češ da je mamin sinček. Neopazni črnolasi deček je pozornost nase usmeril samo enkrat, in sicer takrat, ko mu je dala profesorica glasbene vzgoje slabo oceno z obrazložitvijo, da ne zna peti.

Da bi ji dokazal nasprotno, je naslednji dan k pouku prišel s kitaro v roki in zapel tedanjo veliko uspešnico Keep Them Cold Icy Fingers Off Of Me. Profesorica je preprosto morala priznati, da se je zmotila, in mu popravila oceno. V tistem obdobju je začel tudi delati, najprej kot blagajnik v gledališču, nato v tovarni orodja in še v trgovini s kovinskimi izdelki, zato si je lahko privoščil učne ure igranja na kitaro, ki jo je vadil kar v pralnici pod stanovanjem.

V četrtem letniku srednje šole pa se je počasi začela njegova preobrazba ...

Pustil si je rasti zalizke, lase pa si je zalizal z vazelinom in gelom, s čimer je precej odstopal od drugih. S tem je ustvaril stil, ki je pozneje postal znan kot rockabilly.

Hkrati je začel tudi izraziteje doživljati glasbo, posebej bluz in gospel, torej črnsko glasbo, ki jo je naravnost oboževal. Junija 1953 je maturiral in se zaposlil kot voznik tovornjaka, hkrati pa se je vpisal še v večerno šolo, kjer se je šolal za električarja. Ves ta čas pa ni zanemarjal glasbene kariere, ki resnici na ljubo sprva ni bila videti najbolj obetavna.

Več skupin iz Memfisa, ki se jim je ponujal kot pevec, ga je zavrnilo, prijatelji pa so mu svetovali, naj raje vozi tovornjak, ker ne zna peti. Na srečo se na vse to ni oziral in konec leta 1953 je v prijateljevem studiu posnel pesem, posvečeno svoji mami. Na snemanju je pritegnil pozornost glasbenega producenta Sama Phillipsa, lastnika založbe Sun Records, ki je ravno takrat iskal belega pevca, ki bi pel kot črnec. In prav to je našel v Elvisu! Sprva je bil Sam sicer nezadovoljen, ko je Elvis zapel pesem That's All Right, ki je pozneje postala tako rekoč njegov zaščitni znak, pa je bil navdušen.

"Elvis je preprosto začel peti, skakati, delal je norca iz sebe, užival ..." je spomine na njegove začetke obudil Sam. Tri leta pozneje je začel snemati v Nashvillu in takrat je nastala uspešnica Heartbreak Hotel.

Debitantski album Elvis Presley, na katerega je leta 1956 ob kantri pesmih in priredbah uspešnic Raya Charlesa ter Littla Richarda uvrstil tudi pesem Blue Suede Shoes, je postal prvi rokovski album, ki se je zavihtel na prvo mesto slovite Billboardove lestvice najboljših pop albumov in na prestolu ostal deset tednov. Takrat je vsem, še največjim dvomljivcem, postalo jasno, da je zvezda rojena, in začela se je pisati zgodovina ...

"Ničesar ne vem o glasbi in tudi vam ne bi bilo treba ničesar vedeti, če bi bili na mojem mestu," je v tistem obdobju večkrat izjavil glasbenik, ki je po hitrem postopku postal zelo popularen, dekleta so ga redno čakala pred slačilnicami, vabili so ga v televizijske oddaje, začel je koncertno turnejo in posnel uspešnico Love Me Tender ter istoimensko romantično dramo, prvega od 33 filmov, v katerih je zaigral.

Zanimivo je, da so ga kritiki vztrajno blatili kot igralca, hkrati pa so filmi, v katerih je igral, dosegali neverjetne uspehe in zaslužili več kot 150 milijonov dolarjev, kar je nekoč komentiral tudi Elvis, ki se je očitno zavedal, da njegove filmske stvaritve niso ravno na najvišji ravni:

"To so filmi, v katerih južnjak pretepe nekega fanta, potem pa mu poje. Toda tudi ti filmi prinašajo velik dobiček."

Njegova kariera je bila začasno prekinjena leta 1958, ko je moral oditi na dveletno služenje vojaškega roka. Z urjenjem je začel v Teksasu, a je že nekaj mesecev pozneje hudo zbolela njegova mama, ki je bila bitko s hepatitisom, zato je pohitel nazaj v Memfis.

Komaj 46-letna Gladys je bitko z boleznijo izgubila, Elvis, ki po mamini smrti menda nikoli več ni bil isti kot prej in je med drugim začel jemati uspavalne tablete, od katerih je hitro postal odvisen, pa se je moral kmalu po njenem pogrebu vrniti v bazo, od koder so ga po hitrem postopku poslali v Evropo, natančneje v nemški Friedberg.

V tamkajšnjem vojaškem klubu mu je prijatelj predstavil 14-letno Priscillo Beaulieu, katere očim je bil zaposlen v ameriških zračnih silah. Takrat 24-letni Elvis se je v trenutku zaljubil.

"Ko so mi rekli, naj pridem spoznat Elvisa, nisem mogla verjeti. Mislila sem, da me zafrkavajo, zato sem odgovorila: 'Ah, seveda, ni problema, kje pa je, da se spoznava?' Ko sem videla, da je res on, nisem spravila niti besedice iz sebe," se spominja Priscilla, ki so ji na njeno srečo starši pustili, da je hodila na zmenke z deset let starejšim zvezdnikom. Za prvi zmenek z njim si je omislila mornarsko obleko in črne čevlje.

"Bil je seksi, ne da bi se sploh trudil biti seksi. Ob njem sem se počutila varno, in to je bilo najpomembnejše. Takrat sploh ni bilo škandalozno, ker sem bila stara komaj 14 let, poleg tega pa to še dolgo po spoznavanju ni bilo spolno razmerje. Zares sva imela visoke moralne kriterije," je pojasnila Priscilla, ki ga je ob njegovi vrnitvi v ZDA pospremila na letališče v Nemčiji, kmalu zatem pa jo je poklical in povabil, da pride živet k njemu v Los Angeles.

Po sedmih letih razmerja, natančneje 1. maja 1967, sta se poročila v Las Vegasu, živela pa sta v gromozanski palači na obrobju Memfisa, ki jo je kralj rokenrola kupil že leta 1957 in jo poimenoval Graceland. Danes je ta palača meka vseh oboževalcev njegovega lika in dela. Nakup tako velikega doma pa ni nobeno presenečenje.

Ameriški zgodovinarji, ki so preučevali njegovo življenje, so namreč prišli do zaključka, da je zaradi siromašnega otroštva kazal megalomanske lastnosti.

Med drugim nikoli ni kupil le enega avta, ampak si jih je omislil več hkrati. Res pa je, da nikdar ni pozabil, kaj pomeni živeti v bedi, zato se je ves čas trudil pomagati drugim. Prijateljem je kupoval pretirano draga darila, nekoč pa je neki ubogi starki, ki je ostala brez strehe nad glavo, podaril hišo.

Poleg tega je redno namenjal finančna sredstva različnim dobrodelnim organizacijam in cerkvi, kar sploh ni čudno, saj je bil globoko veren. Verjetno pa ga prav nobena stvar, ki jo je mogoče kupiti z denarjem, ni razveselila tako zelo, kot ga je devet mesecev po poroki, natančneje 1. februarja 1968, razveselilo rojstvo hčerkice Lise Marie.

"Elvis je oboževal biti oče! Rad jo je gledal, kako odrašča. Bil je zelo skrben oče, čeprav ga večinoma ni bilo doma," je zatrjevala Priscilla. Prav ti dnevi, tedni in meseci, ki jih je njen soprog namesto v varnem zavetju doma preživljal na turnejah, so bili usodni za njun zakon, ki je začel razpadati na začetku leta 1972, ko sta zaživela ločeno, oktobra 1973 pa je ločitev postala uradna.

Resnici na ljubo pa že na začetku zakona ni bilo vse tako, kot bi moralo biti. Med drugim Elvis po tem, ko je Priscilla rodila, ni hotel več spati z njo, ker se mu je gnusila, ko se je oddaljeval od družine, pa se je začel oddaljevati tudi od sebe.

Začela ga je mučiti nespečnost, in glede na to, da je veliko delal, sta se pojavili še kronična utrujenost in razdražljivost, ki ju je zdravil z neomejenimi količinami tablet in gromozanskim številom žensk.

Njegovemu šarmu so podlegle tudi številne zvezdnice, med drugim igralke Natalie Wood, Rita Moreno in Cybill Shepherd, pevki Nancy Sinatra in Kathy Westmoreland ...

Zaradi vsega tega ga je Priscilla, ki je menda ves čas dobro vedela, da jo soprog med drugim zapostavlja tudi zato, ker ima veliko ljubic, zapustila.

"Zabava je moje življenje in mislil sem, da ona to razume, ko se je poročila z mano. Rad osrečujem ljudi, moje življenje pa je nesrečno in uničeno," je zvezdnik izjavil po ločitvi od Priscille, s katero si je delil skrbništvo nad hčerko.

Ločitev je v njegovem zasebnem življenju pomenila prelomnico, ki je označila začetek obdobja, ko se je dokončno prepustil usodi, predvsem mamilom.

Sicer se je zavedal, da se z jemanjem vseh mogočih opojnih substanc počasi ubija, a se proti temu ni mogel bojevati, ker se mu je življenje zdelo pretežko.

Čeprav je imel na milijone oboževalcev po vsem svetu, se je počutil osamljenega. In tako je kralj brez prekinitve jemal pomirjevala, antidepresive in uspavalne tablete. Včasih je vzel toliko pomirjeval, da je komaj še dihal! Prisegal je tudi na methaqualon, ki je v Hollywoodu znan kot ljubezensko mamilo, in svojim asistentom ukazoval, naj najdejo zdravnika, ki bi mu bil pripravljen predpisati te tablete. Ko jim nekoč ni uspelo izpolniti ukaza, je menda skočil na mizo, izvlekel pištolo in rekel:

"Če jaz to hočem, bom kupil celo prekleto lekarno! Dobil bom, kar bom hotel. Za vas pa je bolje, da dojamete, da ste lahko samo na moji strani ali pa proti meni!"

Vse to se je seveda kazalo tudi na njegovih koncertih, ki so postajali prave male katastrofe, na katerih je moral včasih besedila pesmi brati s tabel, ki so jih držali njegovi pomočniki, pogosto pa je govoril nepovezano in nerazločno. Fotografije v časopisih in na plakatih so bile svetlobna leta oddaljene od slike, ki jo je samo on vsako jutro videl v svojem ogledalu. Nihče pa mu ni upal povedati, da to še zdaleč ni bila slika kralja.

Po ločitvi je bil do leta 1976 v razmerju s 15 let mlajšo igralko Lindo Thompson, njegovo zadnje dekle pa je bila Ginger Alden, ki ga je tistega usodnega 16. avgusta 1977 našla nezavestnega v kopalnici njegovega doma.

Ginger je izjavila, da mu je tik pred smrtjo poskušala preprečiti, da bi vzel mamila, a žal neuspešno, saj jo je zavrnil z besedami: "Potrebujem jih."

Ko je šokantna novica prišla v javnost, je bil svet šokiran in zdelo se je, da se je Zemlja za trenutek ustavila.

V krvi zvezdnika, ki naj bi v času smrti tehtal kar 159 kilogramov, so našli sledi 14 različnih opojnih substanc, usoden zanj pa je bil srčni napad. Depresija in nezmožnost spopadanja s težavami, ki mu jih je prinesla slava, sta bili očitno preveliko breme za legendo, ki ne bo nikoli utonila v pozabo. Elvis je namreč fenomen, ki traja in bo trajal večno. Njegova glasba je vplivala na mnogo novih, mladih izvajalcev. Brez njega ne bi bilo Beatlesov in številnih drugih skupin ter pevcev, ki so navdih našli prav v njegovi glasbi.

O Elvisu so sicer številni ljudje upravičeno govorili in še vedno govorijo v presežnikih, o nekaterih slavospevih na njegov račun pa se govori še danes. Med njimi je izjava legendarnega pevca in igralca Franka Sinatre: "Jaz sem samo pevec, Elvis pa je poosebljenje vse ameriške kulture!"

Napisal: Tim Jeras za revijo Story

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ