Več kot samo govorica

S čednim, a poročenim Spencerjem Tracyjem je Katharine Hepburn leta in leta ljubimkala, vendar nista nikoli živela skupaj ali se vsaj pojavila v javnosti. Zaljubila sta se, ko sta se prvič srečala, nato pa sta 27 let živela v zvezi, ki je bila na moč podobna tistim iz njunih skupnih filmov.

Skrivnost Hollywooda

Ko je po letih pijančevanja zbolel, se je poslovila od kamer in prevzela vlogo njegove negovalke. Po Tracyjevi smrti je poklicala njegovo ženo in ji predlagala, da postaneta prijateljici.

“Lahko,” ji je odvrnila Louise in dodala: “Ampak veš, mislila sem, da si le govorica.” Ta govorica je bila dolgo najskrbneje varovana skrivnost Hollywooda. Vsi so vedeli zanju, a ji tega nikoli nihče ni očital. Zdelo se je, da ameriška javnost z njima nikoli ni povezala prešuštva, ki ga je navadno očitala toliko drugim zvezdniškim parom. Veliko preveč podobna sta se zdela privlačnima likoma, ki sta jih upodobila v devetih skupnih filmih.

Hepburnovi je z vzvišenostjo in nedostopnostjo pravzaprav uspelo, da so jo mediji bolj ali manj pustili pri miru: “Nikoli nisem govorila z njimi. Nikoli. Zaradi mene so lahko pisali, kar so želeli, toda ne na podlagi mojih izjav. Tako so kmalu izgubili zanimanje.”

Zahtevala ga je za soigralca

Seznanila sta se leta 1941, ko ga je Hepburnova, čeprav ga prej še ni srečala, zahtevala za soigralca v novem filmu Georgea Stevensa Ženska leta. Kot po navadi je dobila, kar je hotela. Ob prvem srečanju naj bi s svojimi 174 centimetri, ki so jim nekaj dodale še visoke pete, hladno premerila svojega soigralca in posmehljivo pripomnila: “Bojim se, da sem malce previsoka za vas, gospod Tracy.’’

Producent Joseph Mankiewich pa naj bi ob tem poznavalsko pripomnil: “Ne skrbi, kmalu te bo spravil na svojo višino.”

Imel je prav. O sebi je govorila, da je preveč sebicna in ambiciozna, da bi imela otroke. Vendar je njemu dala vse, kar je imela. Potomka sufražetke in velikega zagovornika kontracepcije, ki so jo označevali za eno prvih feministk v Hollywoodu, je zato včasih zvenela precej nesvobodno: “Teh 27 skupnih let sem bila tako neverjetno srečna. Pravim jim ljubezen. Nikoli ga ne bi mogla zapustiti, na vsak način sem ga hotela zaščititi. Trudila sem se, da bi spremenila vse svoje lastnosti, za katere sem čutila, da mu niso bile všeč, tudi tiste, ki sem jih sicer cenila. Bila sem njegova.”

Nasprotno se Tracy, ki je sprva celo verjel, da je lezbijka, zanjo ni odrekel ničemur. “Niti sanja se mi ne, kaj je do mene čutil on. O tem ni nikoli govoril.”

Neločljiv par 25 let

Mogoče jo je prav to pri njem tako privlačilo. Edina napaka njenega prvega moža Luddyja je bila namreč, da jo je ljubil. Tudi sama je priznala, da se je do njega obnašala prav svinjsko. Poskusil je vse, da bi ji ustregel, celo priimek si je spremenil, da njej ne bi bilo treba nositi nič kaj zvezdniškega priimka Smith.

“Kaj ni vedno tako?! Luddy me je ljubil, zame bi storil vse. Jaz sem ljubila Spencerja in bi zanj naredila vse. Stvari so včasih precej nepravicne,” je pravila.

Tracy se kot zaprisežen katolik nikoli ni ločil od svoje žene, s katero sta imela gluhega sina. Za sinovo gluhost je krivil sebe, bil je prepričan, da je bila zanjo vzrok spolna bolezen, ki naj bi jo staknil pri neki prostitutki. S Katharine sta postala neločljiv par za naslednjih 25 let in osem filmov, čeprav je Tracy ostal poročen z drugo žensko.

“Ne verjamem v zakon,” je razglašala Katharine in pojasnjevala: “Prekleto neuporabno je ljubiti, spoštovati in pokoravati se. Če ne bi bilo tako, ne bi bil prisiljen podpisati pogodbe.”

Skrbela zanj med krizami

Ko je Louise Tracy umrla, je Hepburnova končno spregovorila o njunem razmerju, priznala je, da je zanj skrbela v njegovih najhujših krizah, ga med snemanji privezovala na posteljo, da se ni zapil, spala pred zaklenjenimi vrati hotelske sobe, ko se je sam s steklenicami viskija opijal do nezavesti, prenašala njegove napade nesamozavesti in njegovo samoobtoževanje zaradi družine in otroka.

Depresija ji ni bila tuja, saj je leta 1921 njenega komaj 15-letnega brata pripeljala do samomora. Če že ni mogla rešiti njega, bo vsaj Tracyja, je bila odločena.

Njun zadnji skupni nastop pred kamerami je bil leta 1967 v filmu Ugani, kdo pride na večerjo. Le nekaj tednov po končanem snemanju je Tracy umrl. Ko ga je našla mrtvega v kuhinji v vili slavnega režiserja Georgea Cukorja, kjer sta se sestajala, je poklicala njegovo ženo in se diskretno umaknila.

Tudi njegov pogreb je spremljala le od daleč, čeprav ga je tako zelo ljubila.

Anekdote in iskrice

Katharine Hepburn & Spencer Tracy

• Tracy je umrl le nekaj tednov po končanem snemanju filma Ugani, kdo pride na večerjo. In končanega filma Ugani, kdo pride na večerjo si Katharine ni nikoli ogledala. Obljubila si je, da si ga tudi nikoli ne bo. “Preveč bolečih spominov je,” je govorila.

• Šele ko je Tracyjeva soproga Louise umrla, je Katharine spregovorila o svojem razmerju z igralcem.

• Katharine je nekoč dejala, da bi morali moški in ženske živeti v sosednjih hišah.

• Kljub vsem njunim skupnim letom ni ostala niti ena skupna zasebna fotografija. “Razlog je preprost. Nikoli nisva hodila skupaj ven. Nikomur od naju ni bilo mar za druženja in neumne zabave,” je pojasnila Hepburnova.

• Anekdota pravi, da sta konce tednov pogosto preživljala v Santa Barbari. Seveda je bila ona tista, ki je nosila vso prtljago. Nekoč, ko ji je kot po navadi naročil, naj kovčke zloži v prtljažnik, je pri sosednji koči zagledala kopico ljudi, ki so ravno raztovarjali svojo prtljago. “Tega ne morem narediti, Spencer. Sram me je, da jaz nosim prtljago,” se je pritožila. “Ne skrbi, bom uredil,” je odvrnil Tracy. Ko sta ponovno stopila skozi vrata, so bili kovčki še vedno v njenih rokah, on pa je šepal, kot da bi bil pohabljen.

Vir: Lea

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ