Usain Bolt - zgodba o najhitrejšem zemljanu

Najhitrejši Zemljan, jamajški atlet Usain Bolt, danes velja za pravi svetovni fenomen in nepremagljivo športno ikono svoje generacije.

Usain Bolt - zgodba o najhitrejšem zemljanu (foto: profimedia) profimedia
24. 1. 2014

"V šoli so videli, da sem resnično nadarjen. Na treningih sem tekel tako hitro, da mi trenerji niso hoteli zaupati rezultatov. Niso hoteli, da bi se prevzel, saj so rezultati izrazito izstopali glede na mojo starost. Pozneje sem slišal, da je moral novi učitelj telovadbe, ki je meril moj čas v teku na dvesto metrov, še enkrat pogledati na štoparico.

'Kaj?!' je rekel otrokom, ki so ga obkrožali. 'Boltov rezultat je nemogoč. To ne more biti res.'

Ponastavil je štoparico in me še enkrat poslal na stezo. In še enkrat. Pa še enkrat. Vsakič, ko sem pretekel ciljno črto in pogledal nazaj, sem videl njegov osupel obraz. Možakar je tapkal po štoparici, kot da je pokvarjena, jaz pas em dosegal enake, če ne še boljše rezultate kot prej."

Usain Bolt je odraščal v oddaljeni jamajški vasici, svoj atletski talent pa je prvič razkril leta 2004, ko je izboljšal svetovni mladinski rekord.

"... sem aprila na igrah CARIFTA presenetil vse, ko sem s časom 19,93 sekunde postavil svetovni mladinski rekord v teku na dvesto metrov. Vau! Ko sem pogledal na semafor, sem vedel, da sem dosegel neverjeten čas - to so vedeli vsi. Prejšnji rekord sem izboljšal za štirinajst stotink in vsi okoli mene so bili vznemirjeni: mami, očka, gospod Peart in seveda trener Coleman."

Od takrat njegovi tekmeci padajo kot domine, on pa kraljuje na prestolu športnega superzvezdnika, ki je osvojil šest zlatih olimpijskih medalj in izboljšal svetovne rekorde v teku na 100, 200 ter 4 x 100 metrov.

V knjigi Hitrejši od strele Bolt pripoveduje zgodbo o svoji olimpijski slavi in izzivih, s katerimi se je soočal v svojem neverjetnem življenju. Zaradi redke okvare hrbtenice bi skoraj končal kariero, leta 2009, ko je že bil najslavnejši športnik sveta, pa bi v avtomobilski nesreči skoraj izgubil življenje.

"Nesreča je bila sporočilo od zgoraj, znamenje, da sem bil izbran, da postanem najhitrejši človek na svetu. Najbrž je bog hotel, da sem čil in zdrav, da bi lahko še naprej stopal po poti, na katero me je poslal pred mnogimi leti, ko sem kot otrok na Jamajki prvič stekel skozi gozd. Od nekdaj sem verjel, da se vse zgodi z razlogom, kajti moja mama verjame v boga. Starejši ko sem, pomembnejša se mi zdi vera, zato sem v nesreči prepoznal sporočilo oziroma svarilo. Znak, ki je bil izpisan z velikimi utripajočimi neonskimi črkami.

'Hej, Bolt!' je pisalo. 'Dal sem ti super talent, da lahko postavljaš svetovne rekorde, pa to, in varoval te bom. Vozi previdno. Pazi nase.'"

Knjigo prevevajo Usainova energija, samozavest in karizmatičnost, zaradi katerih se 'jamajška strela' vedno znova znajde na naslovnicah in zaradi katerih je postal nesporni ljubljenec svetovnega športnega občestva.

"Pravijo, da smo vsi tekači na kratke proge enaki. Da smo tipi, ki letamo za dekleti, vozimo hitre avtomobile in si čas krajšamo z videoigricami. Menda tudi radi veliko spimo. Ne vem, ali naj bi to veljalo za vse tovrstne športnike, a sam sem bil res takšen - predvsem obožujem poležavanje.

Nikoli nisem rad zgodaj vstajal, niti takrat ne, kadar je izza Modrega hribovja - gre za gozdnato gričevje v bližini Kingstona - pokukalo prijetno jutranje sonce. Pred poldnevom vsem vstal samo, če sem imel kakšne delovne dolžnosti ali sestanke. Na živce mi je šlo, če me je kdo hotel fotografirati za revijo ob sončnem vzhodu. Sovražim vstajanje, in kadar sem prisiljen zgodaj vstati zaradi delovnih obveznosti, se potem pol dneva vlačim naokoli kot medved z glavobolom."

Še nekaj zanimivosti in citatov iz avtobiografije Usain Bolt - Hitrejši od strele, ki je prav te dni izšla tudi kot žepna knjiga:

  • Jamajška strela - svojo prepoznavno pozo sem prvič predstavil v Pekingu. Kamorkoli grem, jo hočejo ljudje videti.
  • "Kadar nastopam, se napajam z energijo množice. Ta me spodbudi. Ko sem vznemirjen in poln energije, me ne more nihče premagati."
  • Ko je postal 'vroča roba', so se naenkrat hotele vse punce družiti z njim, saj je bil v vsakem časopisu v državi in je že kmalu veljal za lokalnega zvezdnika. Medtem se je naučil tudi zvijač tipov iz jamajške atletske reprezentance. Opazoval jih je in kmalu ugotovil, kako jim uspeva hoditi z več puncami naenkrat. Ni trajalo dolgo, ko se je tudi sam naenkrat dobival s kar tremi puncami naenkrat.
  • Poreden pa ni bil le pri puncah: "Enkrat sem celo poskusil travo." Ko je s prijatelji v parku igral nogomet, je bila tam gruča tipov, ki so kadili gandžo. Poskusil je en sam dim, a mu ni bila všeč omotičnost po njem. V knjigi je še zapisal: 'Očka bi me zmlel v prah, če bi me kdaj zalotil, da ga biksam kot Bob Marley, poleg tega pa mi je bilo jasno, da bi me gandža izrazito polenila, če bi jo preveč kadil.'

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri