Spomnite se, prva ženska, prvi vplivni človek, ki je javno podprl kandidaturo Baracka Obame za ameriškega predsednika, je bila Oprah Winfrey. Ni ga podprla le zato (čeprav tudi zato), ker je bil tako kot ona temnopolt (v resnici iz mešanega zakona) in je že njegova izvolitev pomenila zgodovinski mejnik. Podprla ga je zaradi osebnih lastnosti. In pomagala svetu za vedno spremeniti samega sebe.
Prvič se je zgodilo lani, da je v 82-letni zgodovini podelitve oskarjev najbolj prestižno režisersko nagrado dobila 59-letna Kathryn Bigelow. Dobila ga je v konkurenci z Avatarjem, ki ga je, nadvse nevsakdanje, posnel njen bivši mož James Cameron.
Dogajati se je začelo že skoraj pred 30 leti, ko je na glasbeno sceno brezkompromisno prikorakalo dekle. In na njej ostalo. Madonna. Kraljica, ki se na novo ustvari vsakič, ko je to potrebno. Ko je čas zrel. Ko se njena kariera zdi v rahlem zatonu. Madonnina največja vrlina je, da ni nikoli prikrivala ambicij. Na njih je bila ponosna. Vedno. In je bila zato navdih za ženske v vseh poklicih. Madonna je razbila in premaknila nešteto nevidnih ovir, ki so prej ovirale žensko. Ženske.
Potem je prišla Lady Gaga. Kraljica 'disco trasha', ki ji na Twitterju vsak dan sledi več kot osem milijonov in pol sledilcev. Toda Lady Gaga ni le 'disco trash' kraljica, Lady Gaga ima politično moč, ki je nihče več ne more niti sme prezreti. Je biseksualka, ki je odkrito podprla kampanjo proti 'Don't Ask, Don't Tell' politiki v ameriški vojski.
Poglejte si tudi Emmo Thompson, filmsko zvezdnico, ki se bori proti trgovini z ljudmi. Predvsem ženskami, pahnjenimi v prostitucijo. Še veliko jih je, junakinj vsakdanjega dne.
