Serge Gainsbourg: Mojster povzročanja škandalov

Pred skoraj natančno 25 leti se je za vedno poslovil Serge Gainsbourg. Ob tej obletnici smo se še enkrat spomnili pestrega življenja tega velikega francoskega umetnika, ki je najbolj užival v popivanju, kajenju, seksu in predvsem pomikanju meja konvencionalnosti.

Serge Gainsbourg: Mojster povzročanja škandalov (foto: Profimedia) Profimedia
11. 3. 2016

Francoski glasbenik, pianist, skladatelj filmske glasbe, scenarist, igralec, režiser, pesnik in pisatelj Serge Gainsbourg se je kot Lucien Ginsburg rodil 2. aprila 1928 v Parizu, in sicer v družini ukrajinskih judov, ki sta v francosko prestolnico imigrirala po ruski revoluciji leta 1917.

Mama Olga Bessman je bila gospodinja, oče Joseph Ginsburg pa šolani pianist, ki je družino preživljal z igranjem v kabaretih in igralnicah v okolici Pariza.

Olga in Joseph, ki sta imela ob Sergeu še dva otroka, njegovo sestro dvojčico Lilliane in prvorojenko Jacqueline, sta bila zelo revna.

Zaradi tega se je Olga - ko je izvedela, da je drugič v blaženem stanju - celo odločila, da bo prekinila nosečnost, a si je v zadnjem trenutku, ko je že bila v bolnišnici, premislila.

Za to, da si je premislila, so ji še posebno hvaležni oboževalci njenega slavnega sina, ki je po koncu druge svetovne vojne v neki šoli v bližini Pariza začel poučevati glasbo in slikanje.

To je bil povsem logičen korak, saj se je v njegovi družini ogromno pozornosti namenjalo prav glasbi, slikarstvu in književnosti.

V omenjeni šoli je spoznal svojo prvo veliko ljubezen, manekenko in hčerko ruskih aristokratov Elisabeth 'Lize' Levitsky, ki ji je večno zvestobo prisegel 3. novembra 1951.

Prav v prvem zakonu je nadobudni mladenič, ki se je sprva želel ukvarjati izključno s slikarstvom, a je zaradi dobrega zaslužka z očetom raje nastopal v kabaretih, začel skladati prve pesmi, ki jih je predstavil javnosti.

Takrat se je njegova kariera začela počasi vzpenjati, kar pa je negativno vplivalo na njegov zakon, ki se je končal že leta 1957.

Leto dni pozneje je nekoliko zapostavil slikanje, saj se je odločil, da se bo v popolnosti posvetil glasbi.

Takrat si je dal ime spremeniti v Serge, ker je ime Lucien predstavljalo njegove ruske korenine in ker ga je preveč spominjalo na kakšnega asistenta frizerja, in objavil debitantski album Du chant à la une!..., na katerem je bila tudi pesem Le Poinçonneur des Lilas, ki je postala velika uspešnica.

Serge

Pesmi pa ni pisal le zase, ampak tudi za druge, predvsem za Juliette Gréco, Françoise Hardy, Petulo Clark (na fotografiji zgoraj) in Dionne Warwick, a mu je kljub temu ostalo še dovolj časa, da je pisal scenarije za filme, v katerih je tudi igral.

Leta 1959 je izšel njegov drugi studijski album s preprostim naslovom N° 2, leta 1961 pa je luč sveta ugledal tretji, L'Étonnant Serge Gainsbourg.

Leta 1962 je sledil četrti, ki ga je naslovil Serge Gainsbourg N° 4, leto dni pozneje pa je objavil še džezovski album Gainsbourg Confidentiel, ki pa se na glasbenih lestvicah resnici na ljubo ni dobro izkazal.

Je pa zato leta 1965 na Evroviziji v Neaplju zmagala predstavnica Luksemburga, takrat 17-letna francoska ljubljenka France Gall (na fotografiji spodaj), in sicer s pesmijo Poupée de cire, Poupée de son, katere avtor je bil prav Serge.

France

Že leto dni pozneje je France ponudil še pesem Les sucettes, ki je sicer postala velika uspešnica, a ko je France pozneje izvedela za skriti oziroma dvojni pomen verzov o dekletu, ki je v raju vsakič, ko je v njenih ustih lizika, se je tako močno razburila, da s Sergeem nikoli več ni spregovorila niti besedice.

To pa je bil šele prvi v nizu škandalov, ki so zaznamovali kariero in življenje umetnika, ki se je drugič do oltarja sprehodil z aristokratinjo Françoise-Antoinette 'Béatrice' Pancrazzi (na fotografiji spodaj).

Serge

Druga žena, ki ji je usodni 'da' dahnil 7. januarja 1964, mu je 8. avgusta istega leta povila hčerko Natacho, spomladi 1968 pa še sina Paula, ki je bil spočet po njuni ločitvi. Vsak svojo pot sta namreč ubrala že leta 1966.

"V vsakem paru obstaja eden, ki trpi, in eden, ki živcira. Ženske izbiramo zaradi tistega, kar niso, zapuščamo pa jih zaradi tistega, kar so," je dejal, ko so ga nekoč ogovorili na temo njegovih ločitev.

Béatrice je zapustil zaradi slovite igralke in modela Brigitte Bardot (na fotografiji spodaj), simbola seksa tistega časa, ki jo je spoznal oktobra 1967, ko bi moral napisati pesmi za njen album, saj se je želela preizkusiti tudi v glasbi.

Bardot

Poslovno sodelovanje se je kmalu prelevilo v strastno razmerje, kar je izzvalo velik škandal, saj je bila tudi Brigitte poročena, in sicer z nemškim milijonarjem Gunterjem Sachsom.

A zaljubljenca se nista dala motiti, in ko ga je lepotica prosila, da ji napiše najlepšo ljubezensko pesem, ki jo je kdaj slišala, je nastala slovita Je t'aime... moi non plus, ki vključuje njegovo težko dihanje in njeno stokanje.

Poslušaj jo:

Urbana legenda pravi, da sta se med ustvarjanjem te uspešnice za dve uri zaprla v glasbeni studio in da je bila steklena kabina, v kateri sta snemala, ves čas zarošena.

Ko je bila pesem posneta in pripravljena za predvajanje na radijskih postajah, pa ga je Brigitte prosila, naj je iz spoštovanja do Sachsa ne objavi.

Pozneje sta med drugim posnela še dueta Bonnie and Clyde in Comic Strip, Je t'aime... moi non plus pa je objavo dočakala šele leta 1986, ko Serge in Brigitte že zdavnaj nista bila več skupaj.

Čeprav se je Serge pred kolegi hvalil, da ga Brigitte vsakič, ko si nadene srajco, takoj spet sleče, se je strastna Francozinja namreč dokaj hitro odločila, da se bo vrnila v objem svojega moža.

Serge je bil zaradi tega tako obupan, da je prijateljem celo govoril, da se bo vrgel v Seno.

Zaradi bolečega ljubezenskega brodoloma se je - v želji, da bi preusmeril svoje misli - posvetil poslu in sredi leta 1968 na snemanju komične drame Slogan spoznal angleško igralko in pevko Jane Birkin.

Jane

Takrat je bil star 41 let, Jane, ki je veljala za eno od najlepših žensk na svetu, pa rosnih 22.

Poleg tega na začetku med njima ni bilo kakšnih posebnih simpatij, Serge je celo želel, da bi njegovo ljubico upodobila druga ženska, saj je bila Jane v njegovih očeh Angležinja z velikimi zobmi in kratko obleko.

Tudi on pa se njej ni zdelo pretirano simpatičen.

Kljub vsemu sta si nekoč privoščila skupno večerjo in ... pristala v sobi hotela Hilton. Ker je dobro vedela za njegov sloves velikega zapeljivca, je Jane, ki je do tedaj spala le z nekdanjim možem Johnom Barryjem, najprej zgrabila panika, pozneje pa se je močno zaljubila vanj.

Leta 1969 sta skupaj posnela novo verzijo pesmi Je t'aime... moi non plus, ki je požela planetarni uspeh in dosegla visoke prodajne številke, zaradi eksplicitne vsebine pa so radijske postaje v Italiji, Španiji in na Švedskem dobile prepoved predvajanja.

Poslušaj jo:

V Franciji so jo predvajali samo po 11. uri ponoči, na BBC-ju, kjer je zasedla prvo mesto top lestvice, pa so jo pozneje prav tako prepovedali.

Reagiral je celo Vatikan, kar je pesmi in slavnemu parčku prineslo še večjo publiciteto. Jane je postala njegova muza, 21. julija 1971 pa ju je razveselilo rojstvo hčerke Charlotte Gainsbourg, ...

Jane

... ki je danes slavna igralka in pevka (na fotografiji spodaj).

C

Lepa Angležinja, ki je z njim preživela 11 let, ga nikoli ni videla med prhanjem ali kopanjem, čeprav ga je imela za zelo čistega človeka, nikoli pa ga ni videla niti povsem golega, kar je pojasnila z njegovo pretirano sramežljivostjo.

Ker ni mogel dolgo zdržati brez škandalov, je leta 1971 objavil svoj prvi konceptualni album Histoire de Melody Nelson, ki govori o ljubezni odraslega moškega do 15-letne deklice in s katerim je seveda ponovno dvignil veliko prahu.

Njegove oboževalce pa je razburil tudi prvi srčni infarkt, ki ga je zaradi prevelikega konzumiranja alkohola in cigaret doživel kmalu zatem, maja 1973.

"Dokaz, da imam srce, je to, da sem doživel srčni infarkt," je v svojem slogu izjavil na novinarski konferenci, ki jo je organiziral kar v svoji bolnišnični sobi.

Čeprav so mu kajenje strogo prepovedali, je osebje vedno znova odkrivalo ogorke, ki jih je skrival v stekleničkah z zdravili.

Za nov škandal je poskrbel že leta 1975, in sicer z albumom Rock Around the Bunker, ki je bil navdahnjen z nacistično Nemčijo, ena od pesmi pa je govorila celo o pripadnikih SS, oblečenih v transvestite.

Serge je izredno rad šokiral in pomikal meje konvencionalnosti, kar med drugim dokazuje drama Je t'aime... moi non plus, ki jo je kot scenarist in režiser posnel leta 1976 in ki govori o zapletenem razmerju geja ter možače, ki jo je upodobila Jane.

Francozi nad njim niso bili navdušeni, v Angliji pa so ga predvajali le v posebnem kinu za odrasle v Sohu.

Za nov škandal je poskrbel s 14. studijskim albumom Aux Armes et cætera, ki ga je posnel na Jamajki in na katerem se je znašla istoimenska reggae verzija francoske himne Marsejeze!

Poigravanje s patriotizmom in bistvenim simbolom francoskega naroda je naletelo na hude obsodbe in kritike, je pa poskrbelo tudi za navdušenje tistih, ki so dojeli genialnost njegovega dejanja.

Zbijanje šal in povzročanje škandalov ga je začasno minilo leta 1980, ko je doživel popolni zlom, ker ga je Jane zapustila zaradi režiserja Jacquesa Doillona.

Čeprav mu je angleška lepotica zlomila srce, pa je do smrti ostal v prijateljskih odnosih z njo - dan po tem, ko je povila hčerkico Lou Doillon, danes 33-letno manekenko, pevko in igralko, ji je poslal ogromen paket z oblačili za dojenčka in čestitko, pod katero se je podpisal kot 'očka številka dva'.

Po koncu razmerje z Jane je večino časa preživljal v svojem glasbenem studiu, v katerem se je opijal, kar je počel tudi, ko je šel v javnost. In v takšnem stanju je spoznal 31 let mlajšo francosko igralko, manekenko in pevko Caroline Paulus, ki ji je nadel vzdevek Bambou.

Caroline

V tistem obdobju si je izmislil Gainsbarreja, svoj alter ego, ki je bil odgovoren za njegovo razuzdano vedenje in utapljanje v alkoholu.

Prav Gainsbarre je bil tisti, ki je leta 1984 na francoski televiziji zažgal bankovec za 500 frankov in ga ugasnil, ko je dogorel do četrtine, da bi pokazal, koliko Francozom ostane, ko državi plačajo davek.

Še istega leta je s takrat 13-letno hčerko Charlotte posnel pesem Lemon Incest in s spotom, v katerem do pasu gol v postelji leži ob Charlotte in poje o spolnem odnosu, ki se nikoli ne bo zgodil, ponovno razburil javnost.

Oglej si video:

"Poznam svoje meje, zato sem zunaj njih," je pogosto govoril ta mojster škandalov, ki je leta 1986, ko je gostoval v televizijskem šovu Michela Druckerja, ki so ga predvajali v živo, Whitney Houston rekel, da jo ima za tako zelo genialno, da bi rad seksal z njo.

Ko se prah, ki se je dvignil zaradi singla Lemon Incest, še ni dobro polegel, je udaril znova. Posnel je komično dramo Charlotte for Ever, v kateri je njegova hčerka upodobila dekle, ki živi z očetom alkoholikom, in skozi katerega se kot nekakšna rdeča nit vlečejo incest ter samomorilske namere.

To je bilo leta 1986, leto dni pozneje pa je še zadnjič presenetil v glasbenem smislu, saj je izdal 17. in hkrati zadnji studijski album z naslovom You're Under Arrest, na katerega je vključil elemente hiphopa.

Serge Gainsbourg je bil velik šarmer, ki pa se je hkrati tudi zavedal, da se ne more pohvaliti s privlačnim videzom. Govoril je, da sta bila njegova starša zelo lepa in da mu zato ni jasno, po kom je podedoval takšen videz.

Nekoč se je pošalil z izjavo, da je verjetno podoben svojemu psu, trdil pa je tudi, da je grdota superiorna v odnosu do lepote, saj ostane za vedno, medtem ko je lepota minljiva.

Zadnje desetletje življenja je preživel ob Bambou, ki mu je leta 1986 povila sina Luciena, bolj znanega pod vzdevkom Lulu.

Lulu

Ko se je leta 1989 po operaciji jeter vrnil iz bolnišnice, je dneve preživljal v samoti, večino časa pa je pil, pisal in gledal vesterne.

Čedalje bolj se je zapiral vase, če si je zaželel družbe, pa je obiskal lokalno policijsko postajo, kjer je mladim žandarjem pripovedoval vice.

Izredno rad se je družil tudi s taksisti, ki jim je pogosto posojal denar, vse življenje pa je pokadil od pet do šest škatlic cigaret gitanes brez filtra, ki so sčasoma poskrbele za specifično barvo njegovega glasu.

"Če bi moral izbirati med žensko in zadnjo cigareto, bi izbral cigareto, saj lahko cigareto lažje odvržeš," je izjavil malo pred 2. marcem 1991, ko je umrl za posledicami srčnega infarkta.

Tedanji francoski predsednik François Mitterrand je na njegovem pogrebu, na katerem se je zbralo ogromno ljudi, izjavil, da je bil Serge sodobni Charles Baudelaire, ki je pesem povzdignil na raven umetnosti.

Leta 2010 so po njegovem življenju posneli biografsko glasbeno dramo Gainsbourg: A Heroic Life, v kateri ga je upodobil Eric Elmosnino, v filmu pa med drugim igrajo še Lucy Gordon, Laetitia Casta in Doug Jones.

Grob velikega umetnika, na katerem njegovi oboževalci še vedno redno puščajo cvetje, sporočila in cigarete gitanes, je na pariškem pokopališču Montparnasse, in sicer v neposredni bližini grobov velikih francoskih umetnikov, pisateljice Simone de Beauvoir in pesnika Charlesa Baudelaireja.

Serge torej počiva v dobri družbi, primerni svoji veličini.

Napisal: Tim Jeras (za Story)
Fotografije: Profimedia

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri