Se obetajo nove tožbe slovenskih zvezdnikov?

Pred kratkim je manekenka Iris Mulej podala opomin pred tožbo komiku Denisu Avdiću, ki s svojimi šalami ne prizanese nikomur. 

20. 7. 2013
  • Veliko slovenskih zvezdnikov se zateče po pravno pomoč. Bi rekli, da so tožbe zvezdnikov vedno bolj 'modne' tudi pri nas?

Ne vem, ali so 'modne'. Potreba po tovrstnih tožbah pa očitno narašča zaradi vedno intenzivnejšega poseganja v zasebnost in čast ter dobro ime znanih oseb.

  • Kako se zadnja leta stopnjuje ta trend?

Ta trend bi utegnil naraščati, k temu pa prispeva tudi večja agresivnost medijev pri njihovem odkrivanju 'zgodb' in poročanju o njih. Gre torej tako za vprašanje neresničnih vsebin kot načina takega poročanja.

  • V Sloveniji so vas zaradi vaših strank že večkrat oklicali kot 'odvetnika slavnih'. Mislite, da se k vam zatečejo tudi zaradi tega, ker ste sami okusili slavo?

Ne. Upam, da se k meni 'zatečejo', ker uspešno varujem njihove pravice. O njihovi presoji, kaj je za njih dobro, ne bi upal dvomiti – v večini primerov je namreč njihov uspeh (in k njemu pripadajoče 'zvezdništvo') posledica njihove visoke inteligence.

  • Ali se je že zgodilo, da je nekdo, ki ni v medijskem svetu, želel tožiti zvezdnika oziroma osebo, ki se pri nas pojavlja v medijih?

Seveda. Vendar je šlo za pravne postopke, kjer so enakovredno udeleženi tako znani kot neznani posamezniki. Naši 'zvezdniki' namreč vstopajo v čisto običajna življenjska in pravna razmerja z drugimi ljudmi.

  • V Ameriki so nekateri primeri tako bizarni, da se sprašujemo, kako je sploh mogoče, da privrejo na površje. V primeru Allena Heckarda proti Michaelu Jordanu  je moški košarkarja tožil, ker naj bi si bila preveč fizično podobna. Tožil ga je za obrekovanje, trajne poškodbe in čustvene bolečine, ki naj bi jih moški utrpel zaradi nenehne primerjave z zvezdnikom. Bi kaj takega pri nas sploh lahko jemali resno?

Ne, naš pravni red je povsem drugačen.

  • Kaj je dejansko definicija 'blatenja' prek medijev?

Beseda blatenje ni pravni izraz. Gre za očiten poseg v posameznikovo čast in dobro ime. Te posege najbolj natančno definira kazensko pravo s pravnimi instituti razžalitve, žaljive obdolžitve, obrekovanja in opravljanja. Vaše 'blatenje' bi lahko pomenilo storitev kateregakoli izmed omenjenih kaznivih dejanj. Tako razžalitev npr. pomeni žaljivo vrednostno sodbo o nekom (da je npr. 'idiot'), obrekovanje raznašanje neresničnih dejstev, ob zavedanju, da so ta dejstva neresnična, podobno velja za žaljivo obdolžitev (pri tem, da tu zavest o neresničnosti ni pravno pomembna), pri opravljanju pa gre za raznašanje okoliščin iz osebnega ali družinskega življenja kakšne osebe (npr. da prešuštvuje). Za primer opisanih kršitev (torej 'blatenj') pa civilno pravo predvideva več pravovarstvenih zahtevkov, kot so prepoved nadaljnjega poseganja v osebnostne pravice, opravičiti se za izjavo ali jo preklicati, umakniti jo, ne nazadnje pa tudi plačati ustrezno denarno odškodnino. Pri tem pa pravna teorija in ustaljena sodna praksa razlikujeta oškodovane neznane osebe od oškodovanih znanih oseb, pri katerih je meja dovoljenega posega v njihovo zasebnost in osebnostne pravice postavljena nekoliko više.

  • Koliko svobode ima novinar pri poročanju o osebnem življenju zvezdnikov?

Sorazmerno veliko, če ne poroča zaničljivo ali neresnično. Pri tem pa velja omeniti, da je po pravni teoriji in ustaljeni sodni praksi zaničljivost pisanja moč razbrati iz samega 'koncepta' prispevka (senzacionalizem in aferaštvo sta npr. prepovedana), lahko pa tudi iz sovražnega razmerja med novinarjem in osebo, o kateri poroča.

  • Pred kratkim je Iris Mulej podala opomin pred tožbo Denisu Avdiču, znanemu komiku. Zahtevali ste, da je žaljiva pripomba umaknjena z njegovega profila na Facebooku. Zanima me, koliko si komik lahko sploh dovoli, da ne naleti na tožbe od vsepovsod?

Na prvi pogled bi dejal, da si utegne komik pri svojem delu dovoliti nekaj več, biti npr. bolj slikovit ali karikirati z namenom izvabljanja smeha. Nikakor pa ne sme prestopiti tistih mej, ki jih postavlja pravni red in ki so običajne v naši kulturni sredini.

  • Ali v večini primerov javne osebe oziroma zvezdniki želijo zgolj opravičilo ali jih zanima denarna odškodnina? Kakšne so vaše izkušnje do sedaj?

To je odvisno od silovitosti posega v njihove osebnostne pravice, predvsem pa od njihove osebne prizadetosti. V resnici pa se večina znanih posameznikov zaveda, da so z mediji v odnosu nekakšne vzajemnosti, zato se za tožbe odločajo le v izjemnih primerih, kar še toliko bolj velja za vlaganje odškodninskih zahtevkov. Ali preprosteje – ko si upravičeno rečejo: »To je prestopilo vsako razumno mejo!«

Z Davidom Slugo je za revijo Nova govorila Manja Plešnar, fotografije: Goran Antley

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri