Resnica o Wentworthu Millerju

Lani ste ga razglasile za Naj tipčka poletja in povsem jasno je, da se evforija okrog tega lepotca (tudi letos) nikakor ne bo polegla. Ta intervju je samo za vas, drage bralke. Uživajte.

26. 6. 2008

Komaj nekaj minut po tem, ko smo studio napolnili z njegovo najljubšo glasbo, je vstopil Miller, oblečen v belo jakno s kapuco, pri sebi pa je imel nahrbt­nik.

Njegov preprost slog je dal slutiti, da sploh ne gre za svetovno znanega igralca Wentwortha Millerja, ampak da je v sobo pravkar vkorakal Michael Scolfield, ki potuje po ZDA, da bi dosegel pravico in stvari postavil na pravo mesto. Morda ga ne bi čisto zares zamen­jali za Michaela, če ne bi izrekel tega stavka: “Življenje ne poteka vedno po načrtih.” Te besede so pokazale, kako zelo se je v resnici posvetil svoji vlogi.

<>

>

Čeprav imaš res ogromno oboževalcev, te bo kdo kljub vsemu morda spoznal šele prek tega intervjuja. Bi lahko na kratko predstavil sebe in serijo Beg iz zapora?

V TV-seriji mreže Fox Beg iz zapora igram Michaela Scofielda. Je gradbeni inženir, ki se, potem ko njegovega brata po krivem obsodijo za umor brata podpredsednice ZDA, odloči, da bo zagrešil zločin in šel v zapor, da bi bratu pomagal pobegniti. Če sem iskren, kar ne morem verjeti, da je serija tako zaslovela po vsem svetu.

Dejstvo, da jo je sprejelo toliko različnih kultur, je meni in celotni naši ekipi v veliko čast.

Zaradi Bega iz zapora si postal mednarodni zvezdnik. Kaj ti pomeni ta svetovna slava?

V ZDA dajejo režiserji prednost igralcem, ki so slavni čez lužo. To, da me zdaj poznajo v državah, kot so Koreja, Južna Afrika in Avstralija, mi zato zelo veliko pomeni. Zaradi tega bom imel več priložnosti za sodelovanje pri drugih serijah in filmih.

Preden si postal tako velika zvezda, si med drugim odigral prisrčno vlogo v družinskem filmu Dinotopia, vlogo študenta v filmu Človeški madež in vlogo žalostnega lika v seriji Ghost Whisperer. Katera izmed tvojih preteklih vlog se ti je najbolj utrnila v spomin?

Brez dvoma vloga v filmu Človeški madež. To je bil pomemben korak v moji karieri. Moje ime se je prvikrat pojavilo ob imenih slavnih igralcev, kot so Anthony Hopkins, Nicole Kidman, Gary Sinise in Ed Harris.

Te ljudi sem od nekdaj zelo cenil in so mi bili za zgled, zato mi je bilo v veliko čast, da sem lahko igral z njimi.

Na tvoji mizi se zdaj zagotovo nabira kup novih ponudb in scenarijev. Česa bi se najraje lotil, ko bo konec serije Beg iz zapora?

Kot igralec živim samo za svojo trenutno vlogo. Dokler jo bom igral, ji bom posvečal vso svojo pozornost. Ko bo Bega iz zapora konec, se bom verjet­no odločil za film, ki bo ljudem segel v srce in se jih bo dotaknil. A tudi če bom končal pri snemanju še kakšne TV-serije, se bom še vedno imel za srečneža.

Slišali smo, da se je, preden so te izbrali za Michaela Scofielda, dogajala prava mala drama.

Produkcijska ekipa je imela kar nekaj težav pri iskanju igralca, ki bi ustrezal liku. Igralci, ki so se potegovali za vlogo Michaela, so že končali z avdicijami in jaz sem bil zadnji. To je bilo en teden pred predvidenim začetkom snemanja serije.

Scenarij sem dobil v petek, avdicija pa je bila v ponedeljek, tako da nisem imel niti toliko časa, da bi lahko postal živčen.

Vedel sem le, da mi je popolnoma jasno, kakšen naj bi bil ta Michael. Takoj sem vedel, da je Beg iz zapora serija ne meji med stvarnostjo in domišljijo, zato sem tudi Michaela odigral temu primerno. Že naslednji dan so me poklicali in mi ponudili vlogo, teden zatem pa smo snemali pilotne oddaje. Vse se je zgodilo neverjetno hitro.

Kateri prizor se ti je najbolj usidral v spomin?

Izbral bi prizor iz prve sezone, ko Abruzzi, mafijski šef, Michaelu odreže prst na nogi. Ta prizor je bil zame nekaj posebnega iz dveh razlogov: prvič zato, ker sem ta izjemno napet prizor odigral ob neverjetnem igralcu Petru Stormareu, drugič pa zato, ker je ta prizor pokazal, kako daleč je Michael priprav­ljen iti, da bi rešil svojega brata.

Prizor je razkril predanost in močno voljo mojega lika ter nakazal bistvo sporočila, ki smo ga hoteli v nadaljevanjih prenesti našim gledalcem. Ker nas v ZDA predvaja javna televizija, moramo paziti, kaj govorimo in delamo, predvsem pa ne smemo preklinjati.

Morali smo najti drug način, kako gledalce v vsaki epizodi osupniti in jih obdržati v napetosti.

Kaj misliš, da bi storil, če bi bil takrat zares na Michaelovem mestu? Bi šel v zapor in si pustil odrezati prst?

Zame je družina na prvem me­stu. Zanjo bi bil pripravljen žrtvovati čisto vse.

Zdaj pa k tvojim igralskim sposobnostim. Tvoj nastop v Begu iz zapora pogosto popolnoma prevzame. Čemu bi sam to pripisal?

Hvala za kompliment, zelo sem polaskan. Izražanje čustev je pri filmu in TV-industriji ključno, a sem imel sprva težave s tem, saj sem odraščal v zelo konservativni družini.

Mislim, da sem se sprostil po kakšnih petih ali šestih letih igralske šole v Los Angelesu. Naučili so me, kako sproščeno nastopati pred kamero, kar je nekaj povsem drugega od nastopanja na odru.

Ko te ljudje vidijo, te takoj povežejo z Michaelom, inteligentnim arhitektom. Te je kdaj strah, da te bo ta lik spremljal daleč v prihodnost tvoje igralske kariere?

Res je, da s tem, ko je postal Beg iz zapora tako priljubljen, gledalci v igralcih pogosto vidijo like, ki jih igramo. Kljub temu upam, da bo moje občinstvo dobilo priložnost videti, da sem igralec, ki je sposoben upodobiti še vrsto drugih likov, tudi takšnih, ki bi lahko bili povsem drugačni od Michaela.

Očitno zelo zaupaš v svoje igralske sposobnosti. Ko pa smo že pri zaupanju, v Begu iz zapora pogosto izrečeš stavek: “Imej malo zaupanja.” V kaj verjameš in zaupaš v resničnem življenju?

Verjamem v Boga. Verjamem, da je treba z ljudmi ravnati tako, kot si želiš, da bi oni ravnali s tabo. Prepričan sem, da moraš sam poskrbeti za to, da bo tvoje življenje pozitivno in uravnoteženo. Verjamem namreč, da se vsa pozitivna energija vrača. Življenje je prekratko, da bi v njem kopičili negativno energijo.

Kako se igralci razumete med sabo? Kdo ti je najbliže?

Serija se ukvarja z zahtevnimi temami, pa tudi zgodba je napeta. Po drugi strani je snemanje res zabavno. Predstavljaj si skupino fantov, ki se radi šalijo in zbijajo šale na račun drugega.

Mislim, da je zelo pomembno, da med snemanji, na katerih vsak dan kdo umre in se nenehno dogajajo nevarne stvari, poskrbimo tudi za malo zabave in sproščenega vzdušja. Sam se z vsemi dobro razumem, a rekel bi, da sta mi najbliže Sarah Wayne Callies (Sarah) in Owen Kravecki (Kellerman).

Kaj običajno počneš med vikendi, ko ne snemaš? Pravijo, da si rad vzameš nekaj časa zase.

Snemanje 60-minutne TV-drame vsak teden zahteva ogromno truda. In glede na moj 14- do 17-urni delovnik pet dni v tednu ne bi smelo biti presenetljivo, da sem ob koncu tedna čisto zbit. Med vikendi si polnim baterije, običajno na kavču. Sproščam se ob gledanju Simpsonov ali kakšnega dob­rega filma.

Bi nam izdal, kateri je tvoj najljubši?

Seveda. Film, ki sem si ga že (pre)večkrat ogledal, a me vedno znova prevzame, je film Carrie, posnet po romanu Stephena Kinga. Ne gre zgolj za neverjeten konec, ampak za proces, skozi katerega gre vsak izmed likov.

Ne glede na to, ali je lik dober ali zloben, prav vsak dogodek v filmu vpliva na katastrofo, ki jo vidimo na koncu. Ni to kul? Gre za mrežo dogodkov, za zgodbe, ki se tako čudovito prepletajo. Priporočil bi tudi muzikal Jesus Christ Superstar.

Pred kratkim so tvoje ustnice razglasili za najbolj seksi ustnice v Holivudu. K temu so zagotovo veliko prispevale tvoje oboževalke. Se imaš za seksi tipčka?

Ne morem zanikati dejstva, da mi je moj videz pomagal pri uresničevanju mojih sanj iz otroštva, da bi postal igralec. Ampak bilo bi smešno, če bi se sam sebi zdel seksi. Čudno je, ko mi ženska reče, da sem seksi, a to kljub vsemu rad slišim, saj gre za navsezadnje za kompliment.

Kakšne so tvoje ambicije za prihodnost? Kje se vidiš čez 10 let? Kakšno bo takrat tvoje življenje?

Vedno sem se imel za srečneža. Hvaležen sem vsem, ki so verjeli vame in mi pomagali stopiti na igralsko pot, o čemer sem od nekdaj sanjal.

Ne želim si nič drugega, kot ostati na tej poti ter sodelovati z različnimi producenti in igralci, se od njih učiti in pri njih črpati navdih. Trenutno si najbolj želim, da ne bi zaspal na lovorikah in bi ohranil to željo pa razvoju. Navsezadnje življenje ne poteka vedno po načrtih.

Živa Lečnik

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri