Rebeka Dremelj odkrito spregovorila o tem, kako je biti zvezdnica

28. 1. 2018
Rebeka Dremelj odkrito spregovorila o tem, kako je biti zvezdnica (foto: Facebook/Rebeka Dremelj)
Facebook/Rebeka Dremelj

Niti štejem ne več, kolikokrat sem slišala stavek: "blagor tebi, ti si zvezdnica, vrata so ti odprta kamorkoli prideš in vsi ti lezejo v rit," piše Rebeka Dremelj v nedavnem zapisu z naslovom Vse o zvezdništvu: Ni vse zlato, kar se sveti!

"No, ja, slednje je sicer resnica in se dogaja, ampak verjemite, da sem v vseh teh letih boja za preživetje v džungli, ki ji rečemo slovenska scena, dobro izostrila čute in ločim med prijaznostjo in lezenjem v rit," iskreno o zgornji izjavi pravi Rebeka.

"Ker nekateri ljudje so pač enostavno prijazni in normalni, kar je v teh časih sicer težko verjeti … Nekateri pa … Ah, sploh nočem izgubljati besed … Se najdejo biseri, ob dejanjih in idejah katerih se moraš uščipniti, da se prepričaš, da ne sanjaš.

Moram tudi priznati, da sem na poti navzgor imela srečo, da sem večinoma naletela na pozitivne, dobronamerne in normalne ljudi, ki so verjeli v moje nore in kdaj na videz tudi neuresničljive ideje, ki so mi zaupali, da vem, kaj delam in niso dvomili v to, da mi bo uspelo.

Tiste, ki so mi metali polena po noge, me skušali izkoristiti in podobno, pa jemljem kot posamezne življenjske lekcije, iz katerih sem se reees velikoooo naučila," priznava.

"Slovenci smo včasih preveč skromni. A da nimamo zvezd? Samo poglejte, kaj vse dosegajo naši športniki, znanstveniki, nekateri podjetniki … Imamo zvezde in tisti, ki smo tukaj, kjer smo, smo za to prekleto garali.

Brez lažne skromnosti. Če pod vse, kar sem se naučila in doživela, potegnem črto, lahko rečem le to, da brez discipliniranosti, odločnosti in jasno zastavljenega cilja ne gre. To se bere kot kliše, ampak verjeti moraš vase in si zaupati. To so osnove za uspeh na kateremkoli področju, ne le v šovbiznisu.

Enostavno nimaš druge izbire, kot da garaš. Recimo. Kot estradnica, ki se ukvarja s petjem, sprejmeš dejstvo, da boš večino noči pokonci, da se voziš na gostovanja in nastope čez celo Slovenijo ...

... ob vseh možnih urah in ob vseh možnih vremenskih razmerah, noseča, bolna, z glavobolom, tečna, ker si se ravno skregala z možem, žalostna, ker si ravno izvedela, da si zbolela za rakom …

Ne moreš si privoščiti zamude, ne moreš si privoščiti, da ne bi prišla nasmejana, dobro razpoložena in polna energije, ki jo deliš z drugimi. Ker potem boš označena za muhasto in neodgovorno zvezdnico. Medijski svet, slovenska scena, v katero sem vstopila še kot najstnica, je svet blišča in bede, kjer te en dan kujejo v zvezde, naslednji pa morda že teptajo v blato.

Svet, kjer se kmalu naučiš, da za preživetje potrebuješ trdo kožo in ločevalno dieto :).

S tem mislim, da je pametno ločevati prijateljstvo in (šov)biznis (to je podobno kot ločevanje zrnja od plevela) ter predvsem, da potrebuješ čvrste vratne mišice, da se ne oziraš na to, kaj si mislijo drugi ;). Tudi zato, ker si včasih gor, spet drugič dol, je treba narediti še kaj in ne samo čakati. Vedno je fajn imeti še nekaj za zraven.

Zato sem bila vedno aktivna tudi na drugih področjih.

Več kot aktivna. Imela sem linijo spodnjega perila Rebeka’s Dream, vodila različne oddaje, ogromno dela imam z MySpirit parfumi, zdaj tudi z blogom in seveda ne bi bila Rebeka, če si ne bi nakopala še nečesa:

nastopa v oddaji Zvezde plešejo! Noroooo! Tega izziva se veselim, ampak malo me je tudi strah. 

Ampak vse je del posla in to sem sprejela.

V vsaki službi in na vsakem področju življenja se soočaš s plusi in minusi in tako pač je. Prej, ko se s tem sprijazniš in se prilagodiš, bolj uspešen si lahko.

Ko sem pred dnevi sedela na letalu za London, kjer sem preživela res čudovita dva dneva –  nastopala sem za največje oboževalce Eurosonga v njihovem kultnem gejevskem klubu Vauxhall Tavern ...

... sem razmišljala, kako jaz, kot Rebeka, kot oseba, pravzaprav doživljam vse, kar se mi je dogajalo, vse moje uspehe in poskušala sem nekako strniti slabosti in prednosti tega, da sem medijsko izpostavljena, zato sem v nekaj alinej strnila povzetek tega, kaj prinaša “zvezdništvo”.

Mogoče tudi v pomoč komu, ki si tega želi in se na sceni šele vzpenja! 

Prepoznavnost

To je neizogibno in pravzaprav dvorezen meč. V začetku je prav fino in je dobro za samopodobo in pumpanje ega, ko pa se začetno navdušenje razkadi, ugotoviš, da zna to postati tudi precej nadležno.

Ne moreš več početi vsega, kar si želiš, vedno te bo nekdo nekje prepoznal. In kar je najhuje, vedno bo nekdo nekje obrnil kakšno zgodbo sebi v prid. Naredil iz popolnoma normalne zgodbice zgodbo vredno poslušanja oziroma pripovedovanja.

Nekaj časa, govorim 20 let nazaj, me je to precej obremenjevalo in nisem šla iz hiše, če nisem bila brezhibno naličena in imela prekritih vseh mozoljev, podočnjakov.

Kot sem zapisala že v članku Dobrodošli v moj svet, tudi, ko sedim v čakalnici zdravstenega doma študiram, kako hitro me bodo klicali iz kakšnega časopisa ali portala, če sem noseča, ali če sem ponovno zbolela.

Nekateri ljudje, ki te vidijo v medijih, si na podlagi tega ustvarijo mnenje o tebi in lahko hitro mislijo, da te poznajo. In postanejo preveč domači. Recimo, sedim v lokalu, v katerem sem prvič v življenju. Z mano moja, veliko mlajša prijateljica. Pristopi natakar, pogleda prijateljico in vpraša: “KAJ BOSTE PILI?” , pogleda mene in me vpraša. “TI, boš kaj?” Aha, ona na vi, jaz na ti. Ni problema, z veseljem sem na ti, ampak kruta realnost je ta, da beseda vi s seboj prinese tudi spoštovanje.

Naslednja stopnja je, da si te lastijo in so užaljeni, če se ne obnašaš tako, kot da bi bil njihov najboljši prijatelj. Popijejo ti vso energijo! Je pa prepoznavnost v nekaterih pogledih fajn, zagotovo so kje tudi bolj prijazni do mene, kot bi bili, če ne bi bila Rebeka Dremelj in kdaj kakšno stvar uredim hitreje in bolj učinkovito.  

Jaz sem se na to že skorajda popolnoma navadila in lahko rečem, da sem dobila izjemno trdo kožo. Včasih se celo sama sebi začudim, kako se lahko izklopim.

Vsi mislijo, da si milijonar

Ljudje mislijo, da to, da si znana medijska osebnost, avtomatično pomeni tudi velikooo denarja. Žal pa to dvoje ni tako zelo povezano, kot bi si jaz želela. Mislim, nič hudega mi ni. Živim udobno, imam lepo hišo, avto (srednjega razreda, varen in udoben), lahko redno plačujem položnice, si privoščim dopust in podobno.

Ampak daleč od predstave, ki jo imajo ljudje, daleč od tega, kakor živijo zvezdniki v tujini.

In zato me precej pogreje, oziroma bolj bom rekla, da me šokira, da tisti, ki si želijo sodelovanja z menoj, pričakujejo, da bodo že v prvem tednu zaslužili na tisoče evrov in da denar kar leti od mene. Večina jih kmalu doživi t.i. “reality check”, spoznanje, da ni vse zlato, kar se sveti, da moram tako kot vsi, za vsak evro enostavno delati. Ugodnosti tega, da si zvezdnik, zagotovo so, saj mi kakšne stvari kdaj tudi podarijo, vendar vse oddelam s tem, ko jim v zameno naredim reklamo.

Kot pravijo: “Ni zastonj kosila”. Amen.

Oboževalci

Najlepši občutek je, ko vidiš, da nekaj delaš prav, da je pot, ki jo izbereš, pravilna. Ko so me prvič prosili za avtogram sem se vsa tresla od vznemirjenja in še zdaj sem vedno vesela kakšnega lepega in vzpodbudnega pisma nekoga, ki sem mu vzor in ki sledi vsemu, kar počnem.

Oboževalci so tisti, ki ti dajejo energijo, te vzpodbujajo in so odličen pokazatelj, kdaj greš v pravo smer in tudi, kdaj si z nje zašel.

Včasih je šele kritika tista, ki te strezni, čeprav najprej zaboli, potem pa ti da misliti. S tem seveda mislim konstruktivno in upravičeno kritiko, ne takšno, ki je sama sebi namen in namenjena zdravljenju frustracij nekoga drugega.

Moja služba je pač takšna, da ustvarjam za druge, razlikovati moram različne okuse, slediti različnim mnenjem, a se hkrati sprijazniti, da vsem pač ne moreš ustreči, da vsem ne moreš biti všeč. To slednje mi je bilo nekaj časa nerazumljivo, sploh na začetku, ko ne razumeš, zakaj te nekdo, ki te ne pozna, ve samo, kdo si, ne mara, ti piše grda in nesramna sporočila in podobno. Zdaj bom to ponovila že tretjič: Sčasoma dobiš trdo kožo in se niti sekundo dlje kot je potrebno, ne ukvarjaš s tistimi, ki te ne marajo. To je samo izgubljanje energije.

Lažni prijatelji

Teh imamo pa vsi čisto preveč, ali ne? Ne glede na to, ali smo znani ali ne.

Vedno se najde nekdo, ki od tebe nekaj potrebuje, te želi izkoristiti in to zapakira pod krinko prijateljstva. Sama v sebi sem že nekaj časa vedela, kdo je pravi in kdo lažni prijatelj.

To se moraš, ko si na sceni, naučiti že kmalu. Ampak nekako nikoli nisem zbrala dovolj moči, da bi resno naredila red, nekako sem bolj ali manj uspešno plavala med morskimi psi, brez večjih poškodb, če me razumete.

Šele bolezen me je zares streznila in mi dala vedet, da ni več heca in da mi to jemlje preveč energije.

Enostavno sem naredila rez tam, kjer sem čutila, da je to potrebno. In se nisem več ozirala nazaj. In veste kaj? Zdelo se mi je, da sem kar takoj za nekaj kilogramov lažja ;).  

Torej, dragi moji, nikoli mi ni bilo niti za hip žal, da sem se spustila v to avanturo.

Veseli me, da imam tako širok krog oboževalcev in podpore. To je tudi zame dobra življenska šola, dobila sem nekaj lekcij, za katere sem izjemno hvaležna, saj so mi pomagale, da sem postala še boljša, bolj odločna, bolj osredotočena na cilje, zvezdništvo absolutno izkoriščam tudi za to, da pomagam drugim, saj trdno verjamem v to, da se dobro vrača z dobrim!

Ta zapis je primeren za to, da vam rečem HVALA, KER STE. Nevsiljivo, nezahtevno, preprosto ste! Rada vas imam!" zaključi Rebeka.

Fotografije: Facebook/Rebeka Dremelj

Preberi še: Tjaša Kokalj navdušuje z novo pričesko - poglej, kako je videti!

Priporočamo tudi: Filip Flisar je prvič spregovoril o starševstvu in mi se topimo!

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"