Dež, ki je moški finale odprtega prvenstva Francije potisnil na ponedeljek, je pustil tudi odprto vprašanje pred zaključkom enega izmed najpomembnejših dvobojev v zgodovini moškega tenisa.
Bo srbskemu igralcu Novaku Djokoviću kot prvemu po letu 1969 uspelo zapored osvojiti vse štiri turnirje za grand slam, torej odprto prvenstvo Avstralije v Melbournu, odprto prvenstvo Francije na Roland Garrosu, Wimbledon in odprto prvenstvo Združenih držav Amerike v New Yorku?
Ali bo španski matador Rafael Nadal s sredozemskega otoka Majorka osvojil še sedmi naslov na Roland Garrosu v samo osmih nastopih in tako prehitel rekord šestih osvojenih lovorik, ki si ga je do letos delil s švedskim šampionom Björnom Borgom?
Nadal je pred finalom igral najboljši tenis v življenju, pozabil je na vseh deset doslej osvojenih turnirjev za grand slam, pozabil je na vseh sedem lanskih porazov v finalih turnirjev za grand slam in turnirjih serije ATP Masters proti Djokoviću, gledal je samo naprej, samo v tarčo, kot bik v bikoborski areni zre v matadorja. Potem se je po koncu štirih dramatičnih nizov vendarle zgodilo,
Nadal je od sreče padel v jok, se nato z enim skokom zavihtel na častno tribuno in se veselil z družino ter najbližjimi strokovnimi in poslovnimi prijatelji.
»Človek nikoli ne more biti prepričan, da bo še kdaj osvojil turnir za grand slam,« je v Parizu razlagal srečni Nadal, drugi nosilec turnirja, vse bolj zreli mladi mož, ki je odraščal v skrbnem zavetju družinske hiše Nadalovih v Manacorju. »Prav tako ne vem, ali sem najboljši igralec na svetu ali ne. Na vsak način nisem jaz tisti, ki bi o tem lahko sodil.«
»Nadal je gotovo najboljši igralec na rdečem pesku vseh časov,« je Španca, ki je navijač madridskega Reala, čeprav je eden izmed njegovih stricev igral za Barcelono in tudi špansko reprezentanco, opisal Djoković in dodal: »Rezultati kažejo tudi, da je eden izmed najboljših igralcev vseh časov. Gotovo.«
In kdo bi sploh lahko nasprotoval besedam inteligentnega srbskega mladeniča! Nadal je doslej na Roland Garrosu odigral 53 dvobojev in le leta 2009 v osmini finala senzacionalno izgubil proti Švedu Robinu Söderlingu. Še več, Nadal je bil osemkrat najboljši v Monte Carlu in šestkrat v Rimu.
»Morda je skrivnost mojega uspeha v tem, da me je bilo vedno strah izgubiti,« je v Parizu razmišljal Nadal, ki ga je leta 2009 močno prizadela ločitev staršev, očeta Sebastiana in matere Ane Marie. Vest je v javnost prišla po nekaj tednih natolcevanj na spletu, kajti analitiki vseh vrst so ugotavljali, da bi Nadalov padec forme lahko bil posledica ločitve.
»Če bi Borg igral do 30. leta, bi vsekakor lahko desetkrat zmagal v Parizu,« je letos na Roland Garrosu dejal bivši italijanski profesionalec Corrado Barazzutti, ki je izgubil vseh deset dvobojev proti velikemu Švedu. »Če bo Nadal zdrav in bo igral prek 30. leta, bi jih lahko osvojil deset. Ali več.«
»Imeli smo srečo,« je sedmo Rafaelovo zmago v Parizu komentiral njegov stric in trener Toni Nadal.
Pet zvezdniških o Rafaelu Nadalu:
- Vozi astona martina.
- Ima se za agnostika.
- John Carlin je o njem napisal biografijo.
- Igra golf.
- Od leta 2005 prijateljuje z Mario Francisco Perello.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
