Zaslovela je s TV-serijo Punce, minuli mesec pa izdala prvo knjigo z naslovom Not That Kind Of Girl.
Lena sama o sebi
"Zanimivo je, kako pogosto ne vidimo, v katerih stvareh smo najbolj močni. Ne moreš se zavedati, da si pogumen in trdoživ, saj če bi vedel, kako pogumno je tvoje dejanje v določenem trenutku, potem bi bil prestrašen."
"Moja največja mora je, da bi naredila nekaj in bi mi potem ljudje rekli: Vidiš, zato 25-letnicam ne zaupamo tako pomembnih stvari, kot je režiranje serije. Vedno me je strah, da sem neprofesionalna, vseeno pa se v vseh mojih sporočilih podpišem z xoxo."
"Najbolj žalostna stvar je, ko plešeš na komad, v katerem res uživaš, in potem se z glavo butneš v neko reč."
"Pred kratkim sem samo z odraščanjem in opustitvijo nekaj škodljivih prehranjevalnih navad izgubila šest kilogramov. Pa sem še vedno najbolj obilna punca na televiziji. Ljudje me sprašujejo, ali je moja naslednja postaja Hollywood, sama pa sploh še ne vem. Moje telo se še vedno spreminja. Za zdaj sploh še ne vem, kolikšna je moja veličina."
"Edina tema, pri kateri sem skoraj politična in me zanima, je to, kaj jaz menim, da ta država počne ženskam in podobi njihovega telesa. Nekoč sem bila varuška in sem ujela, kako je sedemletna deklica dejala, da misli, da mora iti na dieto, kar mi je popolnoma zlomilo srce."
"Imam zelo specifično postavo. Še najbolj optimistične opazke so nekako v smislu, kako sem zalita, obilna, prekomerna. Včasih si mislim, ojoj, kako sem iz sebe lahko naredila gvinejsko svinjo? Ampak po drugi strani sovraštvo do svojega telesa nikoli ni bil glavni del mojega življenja."
"Televizijo dojemam kot primarni medij za ljudi. Kot recimo to, da vidiš svoje starše gole ali da se ti nekdo približa, pa pri tem razmišljaš, ali smrdiš. Ali da se sprašuješ, ali je tvoje telo videti čudno, in kaj razmišlja oseba, ki naj bi tisti hip občutila srečo, pa je ne – to so stvari, za katere bi rada, da postanejo normalne na televiziji."
"Stvari, v katerih najbolj uživam, ko igram, mi v resničnem svetu niso dosegljive. Zato si jih moram napisati, da jih potem lahko igram."
Lena v številkah
25 je bila stara, ko jo je Time magazine razglasil za najbolj kul osebo leta.
34.500 evrov je bil budžet za kratki film Tiny Furniture, ki ga je Lena producirala, režirala in v njem tudi igrala.
2 je število nagrad za Golden Globes, ki ju je Lena osvojila s Puncami.
1,5 milijona je številka ogledov Leninega prvega posnetka na YouTubu – videa, v katerem se sleče v bikini in si umiva zobe v fontani univerzitetnega središča.
1,72 milijona sledilcev ima Lena na Twitterju.
9 je bila stara, ko je prvič prebrala protagonistično Nabokovo novelo Lolita.
0 je število lekcij, ki se jih je naučila iz svojega življenja.
2,81 milijona evrov je vredna njena prva knjiga.
7 je bila stara, ko je prvič obiskala terapevta.
8-krat je bila nominirana za nagrado emmy.
Lenini podvigi na rdeči preprogi
Čeprav se marsikdo obregne ob njen videz, nam je všeč – ona, njeno sporočilo svetu in njena podoba na rdeči preprogi.
Ali si vedela?
➤ Najprej si je želela, da bi postala pesnica.
➤ Ko je želela prodati film Tiny Furniture, ji je agent zabrusil, da je sicer res talentirana režiserka, da pa naravnost sovraži glavno igralko v njem (ki jo je seveda igrala Lena).
➤ Ko si je dala narediti prvi tatu, ilustracijo iz svoje najljubše knjige iz otroštva, je bila stara 17 let.
➤ Lena ima OCD – obsesivno-kompulzivno motnjo, ki so jo diagnosticirali, ko je bila še otrok.
➤ Njen fant je Jack Antonoff, kitarist skupine Fun.
Vsi smo (bomo ali smo bili) Lena Dunham
O Leni in njeni knjigi Not That Kind of Girl: A Young Woman Tells You What She's 'Learned se je na www.airbeletrina.si razpisala tudi literarna kritičarka Ana Schnabl:
"O Leni Dunham se navadno razpravlja kot o glasu generacije, ki o odgovornosti in zavezi in večnosti ve približno toliko kot hišni hrček o svobodi. Sama nesrečne vloge glasnice ne prevzema, ima se največ za glas; tega ne gre pripisati skromnosti, temveč predvsem Leninemu dobremu občutku za samo sebe: vprašanja generacij, grupacij ali ljudi zunaj njenega neposrednega emocionalnega okolja je ne zanimajo.
V tem je jasna, in četudi bi se našel dušebrižnik, ki bi preklel kognitivno krajino vase zazrte mladine, bi moral taisti dušebrižnik Leno hkrati tudi občudovati. Ko namreč govorimo o izpovedovanju, vselej govorimo tudi o poštenju in iskrenosti, ki bi na sebi morala nositi voljo do cele resnice in Lena nam celo resnico o sami sebi prostodušno predaja. Če pa že ne resnice, pa vsaj tisto zgodbo, ki jo za lažji spanec pripoveduje tudi sama sebi, ne samo drugim.
Fenomenalna je zato, ker je mlada, uspešna, kreativna in ženska. Fenomenalna je, ker poleg tega jemlje zdravila za obsesivno-kompluzivno motnjo in druge psihološke težave že od svojih ranih let, ker izhaja iz newyorške umetniške družine, ki se skozi življenje vozi v višjem srednjem razredu, ker ima nenavadno lezbično sestrico Grace, ker je veganka, ki se včasih spozabi z grškim jogurtom, ker ima smisel za humor, ker je vsestransko nadarjena, premetena in liberalna (ali: spolne odnose je imela dostikrat, z veliko različnimi ljudmi)."
Knjigo Not That Kind of Girl: A Young Woman Tells You What She's 'Learned lahko kupiš prek na spletni strani. www.amazon.com.
Po predlogi Fione Cowood, Rosie Mullender in Kate Russel priredila Lola Agnič
Fotografije: profimedia, getty images, promocijsko gradivo
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
