Maja Šebenik - Sheby, srčna izbranka sina Srečka Katanca!

Njeno življenje je povezano z glasbo, v kateri najde zavetje in globlji smisel, medtem ko se njegov svet vrti okrog motociklizma in vonja po adrenalinu. Kljub temu pa drug drugega dopolnjujeta - medtem ko on ne mara nastopov na odru, ona v bližini motorjev občuti strahospoštovanje.

Maja Šebenik - Sheby, srčna izbranka sina Srečka Katanca! (foto: Goran Antley) Goran Antley
6. 10. 2016

Pevka Maja Šebenik - Sheby in motokrosist Ian Oskar Katanec že pet let korakata z roko v roki, zvezo pa uspešno krmarita med številnimi obveznostmi in nasprotji. Med drugim sta oba vpeta tudi v kavarno Kapodol, kjer vam v simpatičnem ambientu postrežeta z odlično kavo.

Ian, kako uspehi Tima Gajserja vplivajo na vas motokrosiste? Kako pogosto spremljate njegova zmagoslavja?

Ian Oskar: Sam si zelo pogosto ogledam kakšno njegovo dirko, vesel pa sem tudi, saj je po njegovi zaslugi motokros postal znan tudi širši javnosti. Prav zato tudi na tekmah državnega prvenstva opažamo čedalje več gledalcev.

Najbolj nesmiselno je na državnih prvenstvih, ko nas gledajo le starši, drugih gledalcev pa ni. Prav zato je fino vedeti, da ta šport postaja vse bolj prepoznaven v našem prostoru.

Ali vas oče Srečko pogosto bodri s tribun? Vam postreže tudi s kakšnim selektorskim nasvetom?

Ian Oskar: Moj oče je prisoten na vsaki dirki, zdaj pa se je tako že vpletel v motokros, da ve, kaj lahko in česa ne oz. kakšna so pravila. Tako lahko malo primerja, mi pa pomaga tudi na dirkah, vendar nikoli ne pametuje. Ve, da to ni njegovo področje.

Maja, kot glasbenica si bolj vpeta v umetniške vode, pa vendar ... kako blizu so ti športne aktivnosti?

Maja: Tudi sama sem se dolgo ukvarjala s športom, saj sem trenirala ritmično gimnastiko. Šport in ljubezen do gibanja mi zato nista tuja in si še danes rada privoščim kakšno aktivnost. Nikoli pa nisem spremljala tekem ali kakšnih drugih športnih dogodkov. To me ni zanimalo, dokler nisem spoznala Iana. Rada ga podpiram na tekmah, saj v tem resnično uživa in dela z ljubeznijo.

Kako pogosto pa najdeš čas za obisk motokrosističnih tekmovanj?

Maja: Če mi čas le dovoljuje, si tekme z veseljem ogledam, velikokrat pa mi zaradi mojih obveznosti ne uspe. Po pravici povedano, me je malo strah, odkar sem na nekem tekmovanju videla njegov padec, zato je malce neprijetno.

Ian, kako pogosto pa sam Majo podpiraš med njenimi nastopi?

Ian Oskar: Mislim, da sem bil na vseh njenih koncertih ... skoraj vseh. (smeh) Za zdaj sicer še niso tako številčni, vendar upam, da jih bo kmalu še več, toliko, da ne bom mogel obiskati vseh.

Zanimivo bi bilo, če bi kdaj poskusila zamenjati vlogi. Sta že kdaj skupaj stala na koncertnem odru?

Maja: Ja, enkrat, ampak se ni prav dobro izteklo. (smeh)

Ian Oskar: Na odru zablokiram! Zgrabi me trema in ne morem iz sebe spraviti niti besede. Nisem navajen odrov in že govoriti pred ljudmi mi ni preveč prijetno. Tudi v petju nikoli nisem pretirano blestel. Rad poslušam glasbo, vendar pa zapojem le redko. Morda doma, ko me nihče ne gleda. (smeh) Na motorju nikoli nimam treme, saj me ščiti čelada. (smeh) Samo da se ne vidi obraza, ki v neprijetni situaciji kmalu postane rdeč.

Maja: No, v tej situaciji pa meni ne bi bila pretirano lahko, saj nisem ravno tehnični tip, zato se bolje znajdem v umetniških vodah.

Si se morda že kdaj usedla na motor in odpeljala krog po stezi?

Maja: Ja. (smeh) Enkrat me je zapeljal krog po progi. Ne počutim se tako suvereno, da bi sama zajahala motor, saj me je kar nekoliko strah. Motošporti so nabiti z adrenalinom. Občudujem ga, da si upa startati skupaj s 40 drugimi dirkači in se v hipu pognati po progi.

Dinamika vajinega odnosa je nadvse zanimiva. Eden glasbo dojema bolj kot ozadje, drugi pa se nanjo zaradi poklica popolnoma osredotoči. Maja, kako ta odnos vpliva na tvoje ustvarjanje?

Maja: Z zanimanjem opazujem ljudi, kot je Ian, ki lahko glasbo posluša zelo nepristransko. Sama namreč poslušam zelo natančno, vedno želim vedeti več, slišati več in se v melodije resnično poglobim. Nekatere pesmi lahko poslušam le sama, spet druge pa v družbi. Svoje delo velikokrat pokažem tudi Ianu, saj mi njegovo mnenje veliko pomeni.

Sta kot kitajska simbola jin in jang, drug drugega dopolnjujeta.

Maja: To je bistvo razmerja. Kot umetnica morda potrebujem nekakšno disciplino, ki se je lahko naučim od Iana, pa tudi obratno. Osebnostno dopolnjevanje v zvezi je po mojem mnenju nekaj koristnega. Če si seveda odprt za druge stvari, saj se le tako lahko naprej razvijaš in pogledaš na svet z druge perspektive.

Ian Oskar: Seveda, poleg tega pa je fino, da imava vsak še neko svojo stvar. Če bi ves dan tiščala skupaj, bi si morda šla že malo na živce. Vsak v svoji panogi najdeva svoj mir in kljub zvezi še vedno ohraniva samega sebe.

Vajini interesi so zelo različni, pa vendar sta se pred petimi leti našla. Kako se je začela vajina zgodba?

Maja: Uf, prek Ianovega brata Svita. Njegovo nekdanje dekle je bilo moja sošolka in odločila sta se, da naju spoznata. To je bila njuna misija! No, uspelo jima je.

Ian Oskar: Spoznala sva se ravno ob naši selitvi iz Dubaja in vse je potekalo zelo na hitro, nisva se počasi spoznavala, temveč sva kar kmalu prešla v zvezo. Ravno takrat sem se poškodoval, tako da nisem imel kaj početi. (smeh)

Se je v vseh teh letih vajina zveza kako spremenila oz. preobrazila?

Maja: V petih letih se ogromno spremeniš, sploh v najini starosti. Na začetku sva bila najstnika, obiskovala sva šolo in se osredotočila zgolj na ljubezen. Zdaj pa že delujeva kot par in si pomagava tudi pri nekaterih drugih vsakdanjih ovirah.

Med drugim skupaj sodelujeta pri strežbi oz. vodenju kavarne.

Ian Oskar: Jaz sem vodja lokala, Maja pa pomaga v strežbi.

Maja: On je moj šef. (smeh)

Ian, kako ti uspe združiti uspešno motociklistično kariero z vodenjem lokala?

Ian Oskar: Vse ima svoje prednosti in slabosti. Ravno ta teden sem moral veliko časa posvetiti kavarni, zato se nisem imela časa ukvarjati z motorjem. Tudi na dan tekmovanja mi kdaj ne uspe popolnoma odklopiti misli o delu, kar se morda pozna tudi pri rezultatih.

Kaj pa čez nekaj let? Boš ostal zvest motorjem ali pa se boš popolnoma posvetil poslu?

Ian Oskar: Še kakšno leto ali dve bi se rad posvetil motokrosu, potem pa bomo videli. Nimam želje ves čas delati v kavarni in popoldan trenirati za tekmo, ki bo med vikendom. Tako le mečeš denar stran. Morda se bo v teh dveh letih kaj spremenilo, drugače pa se bom osredotočil na kavarno.

Pred leti si v intervjuju priznal, da večino pozornosti posvečaš šoli.

Ian Oskar: No, načrti so se malo spremenili. (smeh) V šolo ne hodim več, po zaključeni gimnaziji sem namreč prevzel kavarno v industrijski coni ter drugo v središču mesta. Pa vendar vse skupaj ni šlo, saj zahteva celega človeka. Rad delam le eno stvar, in to na polno, ne pa več le polovično. Ne bi si rad nekoč očital, da nisem izkoristil priložnosti, ker se nisem popolnoma osredotočil.

Številni mladi danes odhajajo v tujino, ki ponuja boljše možnosti za zaposlitev in šport. Imata morda tudi sama tovrstne načrte?

Ian Oskar: Pred nekaj leti sem se v tujini preizkusil na superkros dirki, vendar pa sem že na začetku kar fino padel. Preprosto se mi ni izšlo, morda pa se nekoč preizkusim tudi zunaj meja Slovenije.

Maja: Mislim, da lahko svojo pevsko kariero gradiš tudi doma, s pomočjo različnih spletnih kanalov pošiljaš svoje posnetke v svet. Prav zato imajo številni moji posnetki angleška besedila. Letos načrtujem tudi že svoj prvi album, na katerem bo kar nekaj pesmi tudi v angleščini. Za zdaj moram dokončati fakulteto, potem pa bom morda razmislila o tujini.

Napisala: Nika Arsovski (za Story)
Fotografije: Goran Antley

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri