Oprah Winfrey: Od pekla do raja

9. 4. 2011
Oprah Winfrey: Od pekla do raja

Čeprav jo je mama že zgodaj zapustila, očetova družina zlorabljala, samomor pa se je po tem, ko je zanosila, zdel edina možna rešitev, je slavni televizijski voditeljici Oprah Winfrey vendarle uspelo premagati vse ovire in se izstreliti med zvezde.

Ena najvplivnejših žensk na svetu, televizijska voditeljica Oprah Winfrey, se je kot Orpah Gail Winfrey rodila 29. januarja 1954 v mestu Kosciusko v ameriški zvezni državi Mississippi. Ime je dobila po biblijskem liku Orpah iz Knjige o Ruti, a ker družina in prijatelji niso vedeli, kako se to ime pravilno izgovarja, so jo od nekdaj klicali Oprah.

Njena mama Vernita Lee je bila služkinja, Oprah pa je bila prepričana, da je njen biološki oče Vernon Winfrey, ki je bil po poklicu brivec.

Več desetletij pozneje pa se je pojavil vojni veteran Noah Robinson starejši, ki je trdil, da je v resnici on njen biološki oče. Ravno zato je voditeljica leta 2006 naredila genski test, ki je razkril, da po ženski liniji izvira iz Kpelle, etnične skupine iz današnje Liberije, da se po njenih žilah pretaka 89 odstotkov afriške in tri odstotke indijanske krvi. Odlomke iz svojega burnega življenja je Oprah razkrivala tudi gledalcem svoje oddaje The Oprah Winfrey Show.

“O sebi nikoli nisem razmišljala kot o deklici, ki je siromašna in brez zaščite, ampak kot o nekom, ki mu je pač usojeno, da se bori sam zase in odgovarja za svoja dejanja,” je razlagala Oprah, odločena, da postavi piko na i svoji 30-letni karieri in ustanovi lastno televizijo. Vrnitev v otroštvo pa ji oživlja slike, ki še zdaleč niso podobne tem, ki ji danes izpolnjujejo življenje.

Glede na to, da je bila njena mama še najstnica, ko jo je rodila, se je zelo hitro preselila na sever države, Oprah pa je pustila pri svoji mami Hattie Mae Lee, ob kateri je nedolžna deklica odraščala v veliki revščini. O tem, za kakšno pomanjkanje je šlo, priča tudi podatek, da je Oprah namesto oblekic nosila vreče za krompir, kar je v njej sprožilo ogromno kompleksov.

Otroci so se ji posmehovali in se norčevali iz nje, zato se je že takrat odločila, da bo nekega dne obogatela in postala zelo uspešna.

Dobra stran odraščanja z babico pa je bila ta, da se je od nje marsikaj naučila. Pri treh letih je znala že brati, v lokalni cerkvi pa so jo klicali pridigar, ker je odlično recitirala verze iz biblije. Ko je dopolnila šest let, se je preselila k mami v Milwaukee v ameriško zvezno državo Wisconsin, kjer je Vernita delala kot služkinja. Od nje pa je dobivala manj podpore in spodbudnih besed kot od babice, saj je večino časa trdo garala in zato ni imela časa za ukvarjanje z njo. Takoj ko se je preselila k njej, je dobila polsestro, saj je Vernita povila deklico, ki ji je nadela ime Patricia. Ker je mama zaradi pomanjkanja denarja zelo težko vzgajala obe hčerki, je leta 1962 Oprah začasno poslala živet k očetu Vernonu v Nashville v ameriško zvezno državo Tennessee. Medtem ko je bila Oprah v Nashvillu, je Vernita rodila še tretjo hčerko, ki pa jo je dala v posvojitev, saj je preprosto ni mogla preživljati. Zanimivo je, da so tej deklici posvojitelji pozneje prav tako nadeli ime Patricia, Oprah pa vse do lani sploh ni vedela, da ima še eno polsestro. V času, ko se je Oprah ponovno preselila k svoji mami, pa je ta povila še enega otroka, sina Jeffreyja, ki pa je leta 1989 umrl za aidsom. Tudi Oprahina polsestra Patricia je leta 2003, ko je bila stara komaj 43 let, preminula za posledicami kokainske odvisnosti.

Pozneje je Oprah kar nekajkrat, med drugim tudi v svojem pogovornem šovu, spregovorila o tem, da je bila spolno zlorabljena.

Govorila je, da ji je te strahote počel stric, vse pa se je začelo, ko je bila stara komaj devet let. Po 13 letih zlorabljanja se je trdno odločila, da nikoli ne bo postala mama. Pri 14 letih je zanosila, in čeprav je bila takrat še najstnica v puberteti, se je dobro zavedala, da ne sme oziroma ne more roditi otroka, zato je med drugim celo pila detergent, da bi izgubila nerojenega otroka. Ko je ob koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja ta zgodba prišla v javnost, jo je Oprah potrdila, hkrati pa izjavila, da je zelo razočarana nad svojimi sorodniki, ki so bili za nekaj sto dolarjev pripravljeni vse povedati novinarjem tabloidov. Spominjala se je, kaj je njen oče govoril o nosečnosti pred poroko in kakšne travme je preživljala poleg tega, da so jo stalno spolno zlorabljali.

“Rekel mi je, da bi raje videl svojo hčerko v reki Cumberland, kot pa da bi družini zadala sramoto z rojstvom zunajzakonskega sina. Ko mi je to govoril, sem edini izhod videla v samomoru,” je razkrila Oprah, ki je namesto tega, da bi položila roko nase, na srečo raje poskušala poiskati pomoč. Na vse mogoče načine se je trudila, da bi sprožila spontani splav, a ji to ni uspevalo. Povila je dečka, ki pa je kmalu po rojstvu umrl. “Ko je dojenček umrl, sem dobila vtis, da mi je dalo življenje drugo priložnost,” je priznala ena najbogatejših žensk na svetu, ki se je proslavila s svojo avtorsko oddajo The Oprah Winfrey Show, prav letos pa je ustanovila lastno televizijsko mrežo OWN (The Oprah Winfrey Network).

Čeprav je bil konservativen in strog, pa ji je prav oče omogočil šolanje. Postala je častna dijakinja v gimnaziji in osvojila prvo nagrado v govorništvu, kar ji je zagotovilo štipendijo na državni univerzi Tennessee State University, kjer je študirala komunikologijo. Kot 17-letna punca je delala v lokalni prodajalni, in ker je bila lepa, ji je ta lastnost že istega leta prinesla lepotni naslov Miss Black Tennessee. Z osvojitvijo tega naslova je pritegnila pozornost lokalne črnske radijske postaje BBOL, kjer je kmalu začela honorarno delati. V tej službi je ostala ves čas študija na kolidžu. Prav na tem delovnem mestu se je ‘nalezla’ novinarstva, in je zato sprejela odločitev, da se bo vse življenje ukvarjala z mediji. “Moja babica je bila edina, ki ni bila presenečena nad mojo izbiro poklica, saj je vedno govorila, da lahko veliko govorim in da je najbolje, da sem na sceni. Že kot otrok sem rada delala intervjuje s svojimi lutkami in vranami, ki so sedele na ograji okoli naše hiše,” je razložila Oprah, ki se je po končanem študiju iz Nashvilla preselila v Baltimore, kjer je leta 1976 začela voditi poročila ob šestih. Takrat so jo opazili producenti televizijskega voditelja Richarda Shera in jo povabili, da se mu pridruži v vlogi sovoditeljice lokalnega pogovornega šova televizije WJZ z naslovom People Are Talking, ki so ga premierno predvajali 14. avgusta 1978. Kljub številnim uspehom si je Oprah želela še višje in še bolje, zato se je nenadoma odločila za selitev v Chicago. Leta 1983 je prišla v največje mesto zvezne države Illionis in postala voditeljica televizijske postaje WLS-TV. Vsako jutro je vodila polurni pogovorni šov AM Chicago, a je bila na začetku stalno deležna slabih kritik. No, nekaj mesecev pozneje pa so vendarle začele prihajati odlične ocene njenega dela. Oddajo so preimenovali v The Oprah Winfrey Show in je trajala celo uro, predvajanje na nacionalni mreži pa se je začelo 8. septembra 1986.

“Moj prvi dan v Chicagu je bil 4. september 1983. Ko sem naredila prvi korak na ulici, sem začutila, da so tu moje korenine, in vedela sem, da pripadam prav sem,” je povedala voditeljica.

Ob odlični novinarski karieri se je leta 1985 pojavila še v drami Stevena Spielberga z naslovom Barva škrlatna, v kateri je imela vlogo gospodinje Sofie. Nominirana je bila za oskarja za najboljšo stransko žensko vlogo, film pa so pozneje spremenili v muzikal, ki je premiero doživel leta 2005 na Broadwayu, prav Oprah pa je bila podpisana kot producentka. Oktobra 1998 je zaigrala v drami Ljubljena, posneti po isto­imenskem romanu Tonija Morrisona, za katerega je osvojil Pulitzerjevo nagrado. Da bi se čim bolje pripravila na vlogo sužnje, se je udeležila 24-urne simulacije suženjstva, v okviru katere so jo zvezali, maltretirali, ji dali prevezo čez oči in jo pustili v gozdu.

Slavna voditeljica je prav vse svoje želje iz otroštva spremenila v dejanja. Danes je ena najvplivnejših žensk na planetu, živi v več milijonov dolarjev vredni hiši, aktivna je v številnih humanitarnih akcijah na afriški celini, kjer pomaga deklicam, ki bi se rade učile in izobraževale. Letos je 300 svojih oboževalcev odpeljala v Avstralijo, kjer je posnela eno svojih zadnjih oddaj. Kot že omenjeno, pa si je pred kratkim omislila še lastno televizijsko postajo.

“Če imaš svoj televizijski kanal, imaš vso svobodo, da počneš, karkoli ti pač pade na pamet. Na primer, pred nekaj dnevi sem bila v restavraciji, kjer je delal neverjetno lep natakar. Rekla sem mu, da ima pravi televizijski obraz, in preprosto se nisem mogla upreti temu, da ga vprašam, kaj bi si želel početi v življenju. Vsakič, ko mi na pamet pade kakšna ideja, se počutim kot veliko vedro z barvo. Spremenila sem svoj odnos − medtem ko sem se nekoč stalno spraševala: ‘O, bog, kaj naj naredim?’ si danes ponavljam: ‘Lahko naredim, kar hočem!’” je povedala televizijska zvezdnica v enem svojih zadnjih intervjujev. Kaj pa ljubezen? Čeprav je že od leta 1986 v zvezi s Stedmanom Grahamom, o tem ne govori rada.

“Razlog za to, da je to razmerje uspešno na dolge steze, se skriva v tem, da sva ga oba definirala kot niti najmanj tradicionalen odnos dveh posamičnih osebnosti. Prav nič v najini zvezi ni tradicionalno. Jaz sem drugačen tip ženske, in če bi se odločila za poroko, prav gotovo ne bi obstala v zakonu. Preprosto nisem ena izmed tistih, ki se poročajo,” je izjavila in dodala, da je bilo njeno srce zlomljeno dvakrat v življenju. “Ker nimam otrok, bo šlo vse, kar imam, v dobrodelne namene, ko bom odšla na oni svet. Prepričana sem, da je to tisto, kar bi moral storiti vsak, ki se znajde v identični situaciji. Vse se vrača, vse se plača, meni pa je zares dano zelo veliko,” je razkrila dama, ki tudi sicer velja za eno največjih človekoljubk med slavnimi svetovnimi bogataši.

Sicer pa je Oprah, ki ima svojo produkcijsko hišo Harpo, v svetu slavnih znana tudi kot dobra prijateljica številnih igralcev. Filmski obrazi svoje zasebne drame neredko najprej objavijo prav v njeni oddaji. In tako se je po koncu zakona z Bradom Pittom Jennifer Aniston prvič v javnosti pojavila prav v njenem pogovornem šovu, Tom Cruise pa je od veselja skakal po njenem kavču, ko je razkril, da je do ušes zaljubljen v igralko Katie Holmes, in tudi pozneje, ko je naznanil, da bo dobil hčerkico Suri. Tudi otroci pokojnega kralja popa Michaela Jacksona so se pojavili v njeni oddaji in poskrbeli za dramatično izpoved o življenju po smrti njihovega očeta. Na zadnjem potovanju v Avstralijo pa je bila njena posebna gostja avstralska igralka Nicole Kidman, ki ji je kot prava gostiteljica razkazala svojo domovino.

Oprahino življenje še naprej zbuja zanimanje javnosti, po številnih zlorabah in zanemarjanju pa je v svoji oddaji predstavila tudi svojo polsestro, ki jo je ‘našla’ po pol stoletja.

“To je, moji prijatelji, največji čudež v mojem življenju,” je slavna voditeljica rekla občinstvu, ko je v studiu predstavila svojo polsestro Patricio iz Milwaukeeja. Ta se je rodila leta 1963, v obdobju, ko je osemletna Oprah živela s svojim očetom in ni vedela, da je njena mama Vernita noseča z drugim moškim. Dojenčico je takoj dala v posvojitev in nesrečna Patricia je ‘potovala’ od družine do družine, od doma do doma, dokler je končno niso posvojili, ko je bila stara sedem let. Sicer je vedela, da je posvojena, a ni poskušala najti svoje prave družine, saj so ji v agenciji za posvojitve povedali, da je njena biološka mama noče videti. Isti teden je na televiziji gledala oddajo o Oprahini mami, ki je izjavila, da je rodila še dve deklici, a sta obe umrli. Podatki o rojstvu, ki jih je navedla, pa so se seveda ujemali z datumom njenega rojstva. Patricia je zatem stopila v stik z družino tretje sestre, ki je že umrla, in analiza DNK je potrdila, da sta v sorodu.

“Patricia je že od leta 2007 vedela, da sva polsestri, a nikoli ni poskušala navezati stikov z nami, da ne bi bilo videti, da išče le finančno podporo. Tudi svoje zgodbe ni poskušala prodati tabloidom,” je povedala Oprah, srečna, da je našla svojo polsestro, ki si od nje želi samo ljubezen in prijateljstvo.

Tim Jeras za revijo Story

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ