Nina Vodopivec: Rock po žensko

Nina Vodopivec v pesmi Dobra vila, eni največjih uspešnic skupine Tabu, poje o treh stvareh, na katere se dobro spozna. Štiriindvajsetletna Štajerka, za katero oboževalci pravijo, da jih njena barva las spominja na jagodo, je povedala, da je že našla srečo in ljubezen, nasmeh pa je tako ali tako njen najljubši modni dodatek.

28. 2. 2002

Oder je prostor, kjer Nina šele prav zares zaživi. Pesmi, ki jih poje, si je težko predstavljati brez njenega seksi hripavega glasu. Energično dekletce je staršem že v rosnih letih naredilo nekaj sivih las, na prvem mestu pa so bile vedno živali in petje. S priredbo pesmi Torn pevke Natalie Imbruglia se je skupina Tabu prvič predstavila Slovencem in kot ena redkih ženskih frontmenk je Nina takoj osvojila ženske in moške poslušalce. Njen zaščitni znak na odru in zasebno sta neverjetna energija in živahnost.

Da bi jo ukrotili, so šli fantje iz skupine celo tako daleč, da so ji nataknili prislini jopič … vendar na srečo le pri snemanju videospota za pesem Tabu. Z modrimi očmi nabrito strmi v sogovornika in se ne boji nobenega vprašanja. Da je res tako, se lahko prepričate tudi na spletni strani skupine, kjer naletite na nekaj zelo predrznih vprašanj, ki so jih obiskovalci namenili Nini. Zaradi tega ni prav nič jezna, saj jo vse skupaj strašansko zabava.

Kako reagirate na nesramne ljudi?

Tudi jaz znam biti zelo nesramna, čeprav sem spoznala, da se to ne obnese najbolje. V veliko primerih je nesramnost, predvsem novinarska, samo preizkušanje reakcije. Glede vprašanj na naši spletni strani pa mislim, da je to bolj radovednost in hec, saj verjamem, da nihče ne pride na našo spletno stran samo zato, da bi tolkel po naši skupini.

Ljudje si verjetno pri dekletu upajo dlje kot pri moškem. Jim znate postaviti mejo?

Kadar se imam lepo in sem v dobri družbi, potem ni problema. Vsakogar lepo sprejmem. Ko pa gre sogovornik čez mejo lepega obnašanja, mu to tudi takoj povem: halo, tako se ne dela!

Kako se počutite kot del rokerske scene? Veliko ponočevanja in pijače?

Zelo zabavno je. Fantje, ki to sceno pretežno sestavljajo, lepo skrbijo za nas. Vedno pravim, da mora biti življenje primerno začinjeno in vse dobrote obstajajo z nekim namenom, da jih uživamo, in tako je tudi s pivom in z zabavo. Vendar v primernih količinah, seveda.

Je to, ali dekletu lahko uspe v svetu moških, sploh še vprašanje?

Mislim, da je dandanes o tem sploh brez pomena razmišljati. Pomembneje kot to, ali si moški ali ženska, je, kaj in kako nekaj delaš. Pomembna je celotna pojava, čeprav sem mnenja, da imamo ženske v eni stvari prednost: smo bolj prilagodljive.

Se vam zdi, da kot ženska frontmenka razbijate stereotipe na slovenski rokerski sceni?

Že nekaj časa premišljujem o tem, da na slovenski sceni manjka to, da bi se ženske bolj odprle, da bi bile manj konservativne. Pri tem ima vsekakor velik vpliv MTV, kjer se pojavlja vedno več ženskih vokalistk, ki so neznansko seksi, zapeljive in natanko vedo, kaj hočejo.

Kaj pa oboževalci? Ženske oboževalke mečejo zvezdnikom na oder spodnje hlačke, jim pišejo zaljubljena pisemca. Se podobno dogaja tudi vam?

Moški oboževalci si tega ne upajo. Ženske so do mene veliko konkretnejše in drznejše. Tudi če fantje kaj spijejo, niso tako pogumni, kot bi človek pričakoval. Kakšen sicer pride do mene, vendar mi zrecitira le pesmico ali pove verz. Ženske se mi zdijo pogumnejše in nimajo nobene meje.

Kdo bi si mislil…

Ja, vedno sem jemala moškega in žensko zelo enakopravno, vendar opažam, da so razlike ogromne. Vedno bolj vidim, da so reakcije in meje različne in da gredo ženske in moški vsak v svojo skrajnost. Ženske oboževalke flirtajo tudi z menoj! Včasih pomislim, da bi bili moški vseeno lahko malce bolj pogumni, malo bolj možati, ampak na tak, prikupen način.

Večina ljudi tako ali tako meni, da so rokerke grobe ženske. Se s tem strinjate?

Zase lahko rečem, da nisem groba, ampak živahna. Mislim, da so za grobe veljale tiste ženske, ki niso želele biti osladne in so si zato namenoma privoščile vedenje, ki po splošnem prepričanju pripada moškim.

Mislite, da se jih mo ki bojijo?

Odvisno. Zdi pa se mi, da večina moških tako ali tako ne mara grobih žensk.

Kako pa na vašo izpostavljenost gleda vaš fant?

Zelo dobro me pozna in se s tem sploh ne obremenjuje. Mislim, da imava neverjeten odnos. Vsak od naju ima svoje življenje, ki pa sta se lepo pomešali.

Ena izmed vaših ljubezni so tudi konji, kar nazorno kaže tudi tatu, ki ga imate na hrbtu…

Tej ljubezni lahko rečem kar mala obsedenost, začela pa se je že v osnovni šoli. Imam svojega konja, ki mu je sicer ime Gold Van Halen, ampak jaz ga kličem Van, Vanči. Kadar sem v družbi živali, sploh na nič ne mislim. Ko sem bila še majhna, se spomnim, da nisem mogla dočakati konca dneva v vrtcu, ker sem si tako želela k mojemu kužiju. Ko je umrl, sploh nisem hotela več domov, ker se nisem imela s kom igrati.

Najbolj nora stvar, ki ste jo naredili v življenju?

Verjetno to, da sem v prvem letniku poleg zvezkov v šolsko torbo spakirala tudi liter vina in nekaj piva, saj sem imela namen namesto k pouku oditi na koncert Metallice na Dunaju. Žal so me starši prekmalu pogruntali in me odpeljali do vrat šole. Toda izmuznila sem se na postajo in odšla na koncert. Bilo je noro, a ko sem se vrnila, me je seveda čakal hišni pripor in do konca šolskega leta vožnja v šolo v spremstvu staršev.

Zagotovo ste bili kot otrok prava pobalinka!

Ko sem bila majhna, sem se družila z dvema fantoma in punčko, ki je bila sicer malo boljmirna. Zelo radi smo nagajali starejši sosedi, ki nas je potem preganjala. Mama se je vedno jezila name, ker sem zamudila vsa kosila. Ne je zame vedno pomenil še bolj ja.

Je ta otrok še vedno v vas?

Da. Nikoli se ne bi rada zresnila in prevzela vseh odgovornosti, ker svet noro hiti naprej. Hočem, da me nikjer nimajo v kartoteki in na nobenem seznamu, samo da obstajam. Naj sicer pišejo o meni, ker pišejo o tem, kar rada delam, samo ne resnih stvari …

Radi preizkušate druge ljudi?

Mislim, da gre tukaj bolj zame, do kod grem lahko prek sebe. Rada se preizkušam, sploh če imam konkurenco. Pazim pa, da ne grem preveč prek sebe. Če se kaj takega že zgodi, so ponavadi to malenkosti ali pa stvari, ki ne pustijo trajnega pečata. Moje vodilo pa je tako ali tako, da ne smeš nikoli ničesar obžalovati.

Kdo skrbi za vaš imidž? Koliko besede imajo fantje iz skupine?

O imidžu smo začeli razmišljati šele, ko smo snemali prvi videospot. Vsi imamo radi udobna oblačila in tako smo temu prilagodili svojo podobo. Fantje iz skupine radi hodijo z menoj nakupovat in dostikrat me odvrnejo od kakšnega nepremišljenega, tipično ženskega nakupa.

Predvidevam, da prisilni jopi v Tabuju ni bil najbolj udoben?

Udoben res ni bil, mi je pa pomagal, da so z menoj ravnali kot s kraljico. V njem sem se težko premikala, zato so me vsi stregli od spredaj in zadaj. Nošenje prisilnega jopiča je zanimiva izkušnja, vendar moram povedati, da se nisem počutila utesnjeno. Mogoče zato, ker me niso močno zavezali in sem si lahko vsak trenutek izborila svobodo.

Kaj oblečete, kadar želite biti seksi?

Poskrbim za malo globlji dekolte, oprijete hlače in majico … Mini krila ne prenesem, ker mi v njem piha med noge. Seksi so mi mrežaste nogavice. Če bi imela veliko denarja, bi si nakupila veliko različnih stilov, tudi zelo elegantne obleke.

Kakšno je vaše mnenje o konkurenci v Sloveniji?

Hvala bogu, da postaja vedno večja. Zdravo je, da je malo konkurence, ker se tako veča kakovost glasbe, ki jo ustvarjamo. Rada spoznavam nove ljudi in tako delam tudi s konkurenco, rada jo spoznavam.

Kaj vam daje energijo, vas žene naprej? Je to petje?

Energijo mi da vsak nov dan sproti. Čisto vseeno mi je, kaj je bilo prejšnji dan, kajti vsak nov dan je nova svoboda in nova priložnost. Višek energije sem preusmerila v petje, kjer se je združilo dobro in slabo ter ustvarilo odlično harmonijo.

Si kdaj želite, da bi počeli kaj drugega?

Nikoli. Na kaj takega sploh ne pomislim. Mogoče bi si edino želela, da bi to, kar počnem, počela v večjem okviru, saj je naša Slovenija tako majhna, da si hitro naokoli.

Kdaj vam je bilo bolj nerodno: na prvem zmenku ali nastopu?

Zagotovo na zmenku. Na nastopih mi je bilo v začetku nerodno govoriti, petje mi ni nikoli delalo težav, ampak sem se hitro navadila.

Kakšne so vaše sanje? Veliko denarja? Kam pa bi z njim?

Kam ne bi z njim, bi me morali vprašati. Nekaj bi ga zagotovo podarila ljudem, ki bi se znašli na moji poti, ogromno pa bi ga tudi zapravila. Verjetno bi pol Slovenije zravnala z zemljo, zgradila ranč ter na njem naselila živali. Svoje prijatelje bi vodila po tujih deželah, kjer bi preizkušali kulinarične dobrote.

Kako se spoprijemate s težavami?

Včasih sem se teh zadev lotevala bolj nepremišljeno, ampak z leti sem se naučila, da nekatere od njih enostavno prezrem in se rešijo same od sebe. Težave se naučiš reševati tudi tako, da jih čim večkrat dobiš po glavi.

Kaj vam pomeni slava?

Dolgo sem govorila, da slave ni, vendar sem v zadnjem času ugotovila, da to ne drži. Predvsem sem to mnenje spremenila v trenutku, ko sta v piceriji k meni prvič pristopila oboževalca, me ogovorila in prosila za podpis. Takrat mi je bilo prav nerodno, priznati pa moram, da to, da si v središču pozornosti, kar paše. Za glasbo bi žrtvovala marsikaj, saj sem si že od majhnega želela, da bi nekoč stopala po tej poti, po kateri stopam zdaj. Mislim, da mi je to pisano na kožo. Se pa zavedam, da ima to svojo ceno.

Deset stvari, brez katerih Nina ne more:

1. mikrofon

2. kipec iz lesa v obliki konja

3. dildo, darilo tabujevcev

4. palma

5. kos papirja in kuli

6. telefon

7. topla postelja (obožuje spanje)

8. jahalni škornji

9. črn pulover z rdečimi črtami

10. ribica na žaru

Andreja Freyer

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri