Natalija Verboten: Grem tudi na mizo in zaplešem

Čeprav so na prvi pogled nad Natalijo bolj navdušeni moški, je prav ona za ženske dokaz, da si svoje sanje lahko uresničite same. Priljubljeno pevko in televizijsko voditeljico vam tokrat predstavljamo še drugačno, kakor ste je vajene.

Kakšni ste bili, ko ste bili majhni?

Prvih šest let sem živela na deželi pri babici in dedku. Bila sem pravi razgrajač, saj daleč naokoli ni bilo nobene deklice. Imela sem samo eno prijateljico, s katero sem se videla bolj redko, saj je bila doma daleč proč, zato sem se družila s fanti. Plezala sem po drevesih, norela s kolesom in se podila naokrog vse do šestega leta, ko sem se preselila v Velenje in postala tiha siva miška, popolnoma prestrašena zaradi samozavestnih mestnih otrok.

So vam kdaj rekli: Iz tebe pa še nekaj bo! So vam napovedovali medijski uspeh?

Kje pa! Moji znanci iz otroških let sploh ne morejo verjeti, da je to ista Natalija. Takrat sem bila zelo nesamozavestna. Prišla sem v novo okolje, govorila sem z vaškim naglasom, zaradi česar so se vsi norčevali iz mene. V šoli sem bila zelo pridna, nikoli nisem imela težav, vendar sem bila zelo neopazna, povprečna.

Ste bili v osnovni šoli neopazni tudi pri moških oziroma dečkih?

Spomnim se, da se je v petem razredu neki fant odločil, da bom njegova. Bil je vodja razreda oziroma šef bande in zato sem imela različne ugodnosti. Takrat so nas v razred spuščali z geslom – kdor ga ni znal, ni mogel vstopiti. Sama sem kot njegova izbranka imela privilegij, da mi še gesla ni bilo treba znati. Z moškimi sem vedno imela srečo, edino v obdobju, ko sem se zares zelo zredila, je bilo malo drugače.

Na prehodu iz osnovne v srednjo šolo sem izgubila prijatelje, kar je name vplivalo tako, da sem ostajala doma, jedla čokolade in se v treh mesecih zredila za dvajset kilogramov. Spomnim se komentarja sošolca, ko smo se odpravljali na drsališče. Dejal mi je, da takšna ne smem stopiti na led, ker bo počil! Potem so se kilogrami počasi izgubili. Uredila sem si “podstrešje” v glavi in tudi izgubila kilograme, saj je teža zelo povezana s psihičnim počutjem.

Omenili ste, da je bil prehod v gimnazijo zelo stresen ...

Tako je. V osnovni šoli sem bila vajena petic, učitelji so mi zaupali, potem pa sem prišla v nov sistem, kjer morajo profesorji dokazati svojo avtoriteto. Bila sem bolj občutljive sorte, zato so tekle krokodilje solze. A sem prvi cvek pri zgodovini zelo hitro popravila in uspešno končala gimnazijo.

Po horoskopu ste strelka (12. 12. 1976) in tudi sicer se ukvarjate s streljanjem!

To je res. Vse, kar piše za to znamenje, pri meni drži. Sem temperamentna, ognjevita, optimistična, vesela, avanturistična, zelo rada spoznavam nove ljudi in kraje. Po drugi strani pa sem tudi trmasta. Toda to je dobro za posel, v zasebnem življenju pa se še učim postaviti mejo, saj sem včasih kar preveč trmasta.

Prvih šest let ste živeli pri babici. Vsi kasneje v življenju razčiščujemo, kaj je vplivalo na našo osebnost. Kako je bilo z vami?

Zdi se mi, da je bila zame najusodnejša sprememba okolja – ko sem pri šestih letih iz vasi prišla v mesto. Mislim, da majhen otrok, ki nikomur nič noče, zelo težko razume, da ga nekdo nima rad samo zaradi čudnega naglasa. Razmišljala sem, ali je to povezano s tem, da zdaj pojem, saj si prej nikoli nisem želela biti pevka ali voditeljica.

Hotela sem biti kriminalistka, saj sem brala Agatho Christie, ali kuharica – še vedno mi je žal, saj bi veliko bolje jedla, če bi znala bolje kuhati. Po gimnaziji sem hotela študirati psihologijo, saj me te stvari zelo zanimajo in se mi zdijo uporabne tudi pri mojem poslu. Šele zdaj, ko rešujem svoje komplekse, vidim, da izhajajo od takrat.

Kako so se zdaj spremenili vaši stiki z moškimi?

Zelo. Zanimivo je, da sem za tiste fante, ki so mi bili v srednji šoli zanimivi, vendar me niti pod razno niso opazili, zdaj nekakšna trofeja. To se mi zdi zelo smešno, čeprav je po drugi strani povsem običajno. Sicer pa dobivam zdaj, odkar je postavljena moja spletna stran (www.natalijaverboten.com), zelo nenavadne ponudbe. Dobila sem cel kup ženitnih ponudb in tudi ponudbe druge vrste.

Ali ste imeli na koncertih še kakšne neprijetnosti z moškimi obiskovalci? Imate morda varnostnike?

Kadar je ob meni spremljevalna skupina, je to mojih pet varnostnikov. Ko je lani septembra izšel Rdeč ferari in zelo vznemiril slovensko javnost – kritike bolj negativno, poslušalce pa zelo pozitivno – nisem bila več neopažena. To je bil tudi cilj mojega dela. Zdaj več ljudi pozna mojo glasbo in na zadnjih nastopih je noro.

Ne samo zaradi moških, pač pa je tudi zelo veliko žensk, ki imajo rade mojo glasbo, predvsem pa je veliko otrok, kar me zelo veseli. Zdaj sem res že dogovorjena z varnostniki, saj imam rada pristen stik z občinstvom. Ne samo po nastopu, ampak tudi vmes, grem na mizo in tam zaplešem ... Pojem, da se ljudje zabavajo, sproščajo, pozabijo na težave, ki jih tarejo.

Kako dolgo je trajala vaša najdaljša ljubezenska zveza?

Imela sem dva resna fanta, z obema sem bila po leto in pol. Nisem človek, ki bi letal od cveta do cveta. Prva zveza se je končala zaradi šole, druga pa, ker sva preveč različna in sva ugotovila, da vsak gleda v drugo smer. Razšla sva se prijateljsko in ostali so nama lepi spomini.

Ste samostojna, uspešna ženska — je to težava za moške?

V krogih, v katerih se gibljem, je to pogosto ovira. Starejša ko sem, večje so moje zahteve in teže je najti pravega. Želim si normalnega moškega, ki ne sili iz povprečja. Gledam tisto, kar človek nosi v sebi. Videz in postava se čez leta spremenita, človekova notranjost pa ostane.

Ali nosite oblačila dragih blagovnih znamk?

Saj vidite! Brez znamk sem. Na to ne dam nič. Imam zelo žensko postavo in prave težave, saj me je na določenih mestih mati narava kar preveč obdarila. Zato v trgovinah redkokdaj dobim kaj zase, sploh pa ne morem izbirati v elitnih trgovinah, kjer so oblačila za manekenske postave.

Ženske navadno želijo večje oprsje, zelo redko se pritožujejo nad prevelikimi prsmi.

Saj sem zadovoljna, rade se moramo imeti take, kakršne smo, samo da smo zdrave! Vsi pa govorijo, da imam iz meseca v mesec večje, umetno povečane prsi. Sama sem včasih razmišljala o zmanjšanju, saj me boli hrbtenica, težave imam pri športu in tudi pred menstruacijo.

Vendar sem se temu odpovedala predvsem zato, ker je prijateljica prebolela raka na dojkah, lani pa je prijatelj iz glasbenih krogov umrl za levkemijo, kar me je popolnoma predramilo. Večje prsi so veliko bolj podvržene raku, zato sem s tem malce obremenjena.

Že razmišljate o družini?

Da. Razmišljam za deset let naprej! Vedno sem imela dober odnos z otroki, z njimi se takoj ujamem in počenjamo skupaj vragolije. Na mojih koncertih jih je veliko, kar se mi zdi najlepše. Že se mi zelo budi želja po otroku. Želim si štiri.

Pravite, da razmišljate za deset let naprej!

Da, do osemdesetega leta že imam načrt.

Potem boste morali dolgo živeti! Pa mislite, da boste imeli čas, da boste sami skrbeli za otroke?

Da, vendar se čez deset let ne mislim več tako intenzivno ukvarjati s tem delom. Morda razmišljam narobe in bom potegnila do osemdesetega leta, če bom zanimiva za javnost, vendar zdaj menim, da imajo pevke omejen rok delovanja. Imam ambicije, za katere mislim, da jih bom tudi dosegla, potem bom to dala na stran. Do takrat upam, da bom imela diplomo iz petja in se bom kot profesorica iz ozadja ukvarjala s prepevanjem.

Kaj ste že ustrelili?

Pred kratkim so se v neki oddaji vsi zabavali na moj račun, ko so mi dali puško in pripravili balon na desetmetrski razdalji. Vsi so mislili, da ne bom zadela in so se mi smejali. A jaz sem že na vaji zadela v prvo in tudi potem v oddaji mi je uspelo, saj sem v osnovni šoli streljanje prav resno trenirala.

Med vašimi konjički je še ribolov. Kako to?

To je pravzaprav ljubiteljski ribolov. S tem se ukvarjam na morju. Vsako leto grem avgusta za deset dni na Mali Lošinj, sedem na pomol in lovim ribice, potem pa jih vržem nazaj v morje. Enkrat je poleg mene oče svoji hčerki razlagal vse o lovljenju in ribicah, potem pa je pokazal na mene in dejal: Ah, ta pa pojma nima (smeh)! Pa saj je res. Imam pa veliko veselja. Počasi se učim in mislim, da bom v desetih letih postala spodoben ribič. Ribiška oprema za to sploh ni potrebna. Niti prava ribiška palica.

Za ribolov je treba imeti veliko potrpljenja? Sicer se ukvarjate z bolj dinamičnimi stvarmi ...

Ravno zato mi ribolov tako ustreza. Na morju sem pravi puščavnik. Verjetno ljudje mislijo, da glasbeniki žuriramo cele noči, v resnici pa ob desetih že spim. Tudi kadar ob koncu tedna nimam nastopa, imam rada mir. Ves čas se mi toliko dogaja, da najraje berem knjigo v miru, brez ličil, v trenirki in sproščenih oblačilih.

Streljanje in ribolov nista vaša edina konjička, kajne!

Veliko jih je še. V osnovni šoli sem se redno ukvarjala z aerobiko, vendar se mi zdi tai-bo bolj zanimiv, ker ima v sebi še nekaj borilnih veščin. Ko prihajam ob petih zjutraj domov z nastopov, se mi lahko še zgodi, da bom te veščine kdaj morala uporabiti v praksi.

Z vami se torej ni varno igrati ...

Pa saj moj priimek Prepovedana vse pove! Mama in ata sta že vedela, zakaj (smeh). Sicer pa me zanimajo tudi tehnične stvari, zato sem večkrat kakšno stvar popravila in tudi ko smo dobili nov televizor ali videorekorder, me je vedno zanimalo, kako deluje. Včasih sem se kar tako lotila “popravljanja” in smo potem morali kakšno stvar tudi zamenjati, potem pa mi je oče, ki je tudi bolj tehničen tip, lepo razložil, da so navodila zato, da jih prebereš pred uporabo.

Vaši konji ki so zelo moški — streljanje, ribolov, borilne veščine, tehnika ...

To so tisti, ki so bolj zanimivi. Sicer pa so tu še nakupovanje, branje, kuhanje. Tudi domača opravila so zelo močna.

Sonja Dodig

Preberite še novice danes in uživajte v branju. 

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ