Morgan Freeman: Nekdanji alkoholik, zaljubljen v ‘vnukinjo’

Njegov oče Morgan Porterfield Freeman je bil brivec, mama Mayme Edna Revere pa je delala kot učiteljica. Kot večina afroameriških družin so tudi Freemanovi pod močnim vplivom rasističnega režima Jima Crowa s trebuhom za kruhom pobegnili v Chicago.

V tem času je Morgan z babico živel v Mississippiju. Ko je bil star šest let, je njegova babica umrla, zato se je Morgan preselil na sever k mami, ki se je takrat že odselila od soproga, odvisnega od alkohola.

Morgan se je z mamo in preostalimi otroki nekajkrat preselil, med drugim v Greenwood in Gary, naposled pa so se ustalili v Chicagu.

Njegov oče je pozneje umrl za posledicami ciroze jeter. Kot otrok je čas v glavnem preživljal v kinu, za katerega je namenjal večino žepnine. Poletij ni preživljal z družino, ampak se je ves čas trudil, da bi zaslužil kakšen cent in lahko šel v kino.

Prvi film, ki je nanj naredil vtis, je bil King Kong. Že takrat je začel občudovati velike igralce, kot so Gary Cooper, Spencer Tracy in Sidney Poitier. Iz nekega neobičajnega razloga so mu bili všeč vojni filmi z letali. Zdeli so se mu še posebej vznemirljivi in prav takrat je začel gojiti strast do letal. V njem pa se je začela prebujati tudi ljubezen do igralstva, ki se je prvič pokazala v neki šolski predstavi. Takrat je bil star komaj devet let, a je že doživel igralski prvenec.

Tri leta pozneje se je 12-letnik znova znašel v gledališču. Bil je namreč kaznovan, ker je s stola porinil deklico, ki mu je bila všeč. Učitelji so ga kaznovali tako, da je moral sodelovati v šolski predstavi. Na veliko presenečenje učiteljev se je izkazalo, da je izredno nadarjen.

Čeprav je rad igral, je bila njegova največja želja pilotiranje oziroma že sama ideja, da bi postal vojaški pilot. Leta 1955, po končani srednji šoli, je dobil štipendijo za igralsko akademijo Jackson State University, ki pa jo je zavrnil, in se pridružil ameriški zračni floti, kar pa ni bilo niti blizu njegovemu pojmovanju vojske. Namesto da bi letel, je tako kar lepo na trdnih tleh popravljal letala. Poleg tega mu niti bilo najmanj ni všeč, da se je moral boriti na tleh in streljati v svoje nasprotnike.

"Nisem bil zaljubljen v to, zaljubljen sem bil v idejo tega," pojasnjuje igralec, ki je leta 1959 zapustil ameriško zračno floto in poskusil srečo na zahodu. Preselil se je v Hollywood in se odločil, da bo poskušal postati igralec. Čeprav se zdi, da je igralsko življenje brezbrižno in lahkotno, njegova pot do uspeha ni bila rožnata. Vpisal se je na igralski tečaj in se mučil z iskanjem dela. Nekaj časa je delal kot tipkar na losangeleškem kolidžu Community, kjer je imel tako nizko plačo, da se je komaj preživljal. No, na srečo sta bila vsaj tečaja igralstva in plesa brezplačna. V zgodnjih 60. letih se je preselil v New York in v popolnosti občutil, zakaj za to velemesto pravijo, da nikoli ne spi. Življenje v Velikem jabolku mu je prineslo nove poslovne priložnosti in nore nočne zabave. Prineslo pa mu je tudi novo izkušnjo v umetnosti, tokrat v plesu. Kot član glasbene skupine Opera Ring je plesal v San Franciscu in leta 1964 nastopil na enem od treh največjih sejmov na svetu, World’s Fairu.

Pred prvim filmskim uspehom je igral v predstavi The Royal Hunt of the Sun in se v stranski vlogi naključnega mimoidočega na cesti pojavil v drami The Pawnbroker.

"Občutek vzhičenosti in moči, ki me je prevzel na odru, je bil zame preporod. Rekel sem si, da moram to početi, ker sem v tem sijajen," pravi o svoji izkušnji v gledališču. Po prihodu v New York, ko je še iskal različna dela, se je komaj preživljal in pogosto je zaradi svojega (pre)velikega ponosa stradal več dni, preden je katerega prijatelja prosil za pomoč. Takrat je dojel, da moraš včasih požreti ponos, da bi lahko požrl tudi kaj drugega, kot je hrana. Njegovo novo življenjsko vodilo mu je bilo v veliko pomoč in sreča se mu je nasmehnila že leta 1967, ko je začel igrati v slovitem broadwajskem gledališču.

"V New Yorku sem se v glavnem trudil preživeti, a je bilo kljub temu prečudovito. S prihodom na Broadway nisem bil več lačen, ni pa bil moja rešitev," pojasnjuje Morgan, za katerega je bilo to leto leto uspeha. Poleg tega, da je odigral prvo pomembnejšo vlogo v broadwayskem muzikalu Hello, Dolly!, je namreč spoznal tudi prvo soprogo Jeanette Adair Bradshaw. Mlada Afroameričanka s širokim nasmeškom je ukradla srce mlademu igralcu, ki jo je 22. oktobra 1967 popeljal pred oltar. Ker je bil v zgodnjih dvajsetih promiskuiteten mladenič, ima iz tega obdobja dva sinova, Alfonsa iz zveze z Loletho Adkins, in Saifoulaya iz enega od prej­šnjih razmerij. Jeanette je v zakon pripeljala hčerko Deanno iz prejšnje zveze, ki jo je Morgan takoj toplo sprejel in tudi posvojil.

Po prej omenjenem izredno uspešnem muzikalu Hello, Dolly! je pustil globoko sled v še eni broadwajski uspešnici iz tistega obdobja, The Nigger Lovers.

"Ko sem delal kot igralec na Broadwayu, sem zaslužil 70 dolarjev na teden, medtem ko sem v Los Angelesu kot tipkar služil 60 dolarjev. Zame je bilo neverjetno, da sem kot igralec služil več. Nikoli se nisem vrnil k tipkarstvu. Veselilo me je, da nisem delal za druge, da mi ni bilo treba pomivati posode, pospravljati miz, voziti taksija ali prati avtov. Užival sem v tem, da pravzaprav ničesar nisem nosil na plečih. Živel sem v skladu z vodilom: če imaš vzglavnik, samo lezi, kjerkoli ti ustreza," razlaga Freeman, ki je prvo filmsko vlogo odigral leta 1971 v filmu Who Says I Can’t Ride a Rainbow?. Istega leta je začel graditi tudi televizijsko kariero. Pojavil se je v žajfnici Another World in v otroški oddaji The Electric Company.

"Moja prvotna ideja je bila, da bi v šovu The Electric Company sodeloval le nekaj let, potem pa bi šel naprej. Toda zasužnjil me je denar. Okoli rok sem imel zlate lisice. Mnogo ljudi na televiziji jih ima, še posebej igralci, ki snemajo žajfnice in reklame. V tem primeru gledalci pravzaprav ne morejo videti tvojega pravega talenta in dela. Prav to se mi je zgodilo, ljudje so hodili k meni in mi govorili, da me njihovi otroci obožujejo. V tem šovu sem bil tri leta preveč," opisuje svojo televizijsko izkušnjo.

Televizijsko življenje je bilo naporno in zahtevno, a je bil kljub temu uspešen tudi v gledališču. Kljub nominaciji za prestižno gledališko nagrado tony, ki si jo je leta 1978 prislužil s stransko vlogo v predstavi The Mighty Gents, pa se mu nikakor ni uspelo prebiti na velika platna. Ko je otroška oddaja The Electric Company leta 1977 doživela konec, je dojel, da je njegova igralska kariera daleč od tega, za kar si je pravzaprav prizadeval. Takrat pa je trpelo tudi njegovo zasebno življenje. Že veliko pred koncem omenjenega otroškega šova je začel počasi opažati, da njegov zakon razpada.

Takrat je začel čedalje pogosteje piti alkohol in pozneje je večkrat povedal, da se je prav zaradi televizijskega angažmaja v otroškem šovu vdal alkoholu. Leta 1979 se je ločil od Jeanette, ki mu je v zakonu povila hčerko Morgano in ki jo je že tri leta pred ločitvijo varal z Myrno Colley-Lee, kostumografinjo na Broadwayu. Po ločitvi je začel tudi uradno hoditi z Myrno, s katero sta se 16. junija 1984, po osmih letih razmerja, odločila, da bosta uzakonila svojo ljubezen.

Ko mu je bilo v karieri najtežje, si je vedno govoril, da bo Hollywood prišel k njemu, ko bo pravi čas za to. In tako je tudi bilo. Leto dni po ločitvi od Jeanette je sprejel vlogo v filmu Brubaker, v katerem je ob Robertu Redfordu igral zapornika. Ker film ni požel ravno velikega uspeha in ker mu nihče ni ponudil nove vloge, se je bil prisiljen vrniti v televizijski posel. Tam ga je namreč čakala nova sezona žajfnice Another World. V naslednjih desetih letih je odigral nekaj vlog, ki so mu sicer prinesle nekakšno igralsko priznanje, a ne dovolj veliko, da bi se lahko izstrelil med igralce A-liste. Leta 1984 je igral v drami Paula Newmana z naslovom Harry & Son, bil pa je tudi narekovalec v televizijski mini seriji The Atlanta Child Murders.

Leta 1987 pa se je njegovo kolo sreče končno zavrtelo!

V akcijski drami Street Smart je dobil stransko vlogo Fasta Blacka, ki je naletela na pozitivne kritike in mu prinesla celo prvo nominacijo za prestižno nagrado oskar. Takrat ga je znana filmska kritičarka Pauline Kael tako hvalila, da se je nekoč celo glasno vprašala:

"Ali ni morda Morgan Freeman najboljši ameriški igralec?"

To njeno pohvalo je gospod Freeman pogosto zelo skromno komentiral z besedami, da ima pač samo srečo v življenju. Sreča gor ali dol, prav ta vloga je bila pravzaprav tisti kamenček, ki je sprožil plaz njegovih igralskih uspehov in ga izstrelil med najbolj cenjene igralce vseh časov.

Medtem ko je preživljal trenutke največjih uspehov v karieri in so se mu pri 65 letih uresničile velike otroške sanje, saj je dobil dovoljenje za pilota, se mu je zasebno življenje neusmiljeno rušilo. Čeprav je ves čas slovel kot velik ženskar, je njegov zakon z Myrno Colley-Lee razpadel šele po 24 letih. To se je zgodilo na grd, boleč, finančno težak in javno spremljan način. Ta novica je v javnost prišla, ko je doživel prometno nesrečo in je preživljal najtežje trenutke v svojem življenju.

V noči 3. avgusta 2008 se je vozil po avtocesti v bližini mesteca Ruleville v Mississippiju. Zaradi prevelike hitrosti je izgubil nadzor nad vozilom, se nekajkrat prevrnil in pristal v jarku. Na sopotnikovem sedežu je sedela njegova prijateljica Demaris Meyer. Po nesreči ju je reševalni helikopter prepeljal v bolnišnico. Igralec je staknil hude poškodbe reber, ramena in roke, zato so ga morali dva dni pozneje operirati.

Zdravniki so se v operacijski dvorani kar štiri ure trudili povsem ozdraviti njegove rame in roko, a na žalost se živci njegove roke nikoli niso povsem zacelili, zato ne more več premikati prstov na levi roki, kar je še toliko huje, ker je levičar. Ravno zato zvezdnik ne gre več nikamor brez zaščitne rokavice. Čeprav uradnega vzroka za nesrečo nismo nikoli izvedeli, so zlobni jeziki trdili, da je tisto usodno noč vozil pod vplivom alkohola.

Drugi pa so ga povezovali s sopotnico Demaris in zatrjevali, da je z njo v ljubezenski zvezi, kar je Morgan pozneje zanikal. Kakorkoli že, njegova soproga je takrat zahtevala ločitev. Slaba karma pa ga je v zasebnem življenju spremljala še naprej. Leta 2009 je v medijih izbruhnila šokantna zgodba, ki je izzvala zgražanje javnosti. Že dolgo je bilo znano, da je z nekdanjo soprogo Myrno v času zakona vzgajal E’Deno Hines, vnukinjo svoje prve soproge Jeanette. E’Dena je hčerka njegove posvojenke Deanne, biološke hčerke njegove prve žene. Morgan in E’Dena torej nista v krvnem sorodstvu, a vseeno ni bilo ravno najbolj okusno, ko smo slišali, da se je mladenka tako navezala nanj, da je njun odnos postal nekoliko preveč pristen.

V medijih je začela krožiti zgodba, da se je tedaj 72-letni igralec nameraval oženiti s svojo 27-letno ‘vnukinjo’ in si z njo ustvariti družino. Poleg tega se je šušljalo, da je prav njegova ljubezenska zveza z mlado E’Deno pravi razlog za razpad zakona z Myrno.

Njuno razmerje naj bi se začelo že pred desetimi leti, ko je bila E’Dena še mladoletna!

Po njunem prvem ‘bližnjem srečanju’ se je E’Dena menda izpovedala mami in ji potožila, kaj se je zgodilo. Mladoletno dekle je takrat svoji skrbnici povedalo, da jo je Freeman odpeljal na večerjo k nekemu prijatelju. Ko sta se vrnila domov, sta bila oba pod vplivom alkohola, Morgan pa je menda poskušal imeti spolni odnos z njo. Ko je slišala pretresljive besede E’Dene, je razburjena Myrna opozorila Morgana, naj tega ne počne več, in zvezdnik je obljubil, da ne bo nikoli več poskušal storiti kaj takšnega. No, dane obljube pa ni izpolnil. Ko je E’Dena dopolnila 27 let, so viri, ki so filmskemu zvezdniku blizu, tabloidom namreč povedali, da Morgan in njegova domnevna izbranka načrtujeta poroko in otroka. Zanimivo je, da se nikoli nista skrivala pred javnostjo, nasprotno, mlada punca se je pogosto pojavljala kot njegova spremljevalka na različnih medijsko spremljanih premierah. Med drugim sta se skupaj udeležila tudi losangeleške premiere akcijske domišljijske pustolovščine Vitez teme. Neokusnih tračev Freeman zelo dolgo ni komentiral, saj je menil, da je zgodba preveč absurdna, da bi sploh izgubljal besede. Poleg tega so vsi tako intenzivno govorili in pisali o tem, da se je bilo preprosto nemogoče boriti proti tem silnim tračem. Po določenem času pa nam je njegov predstavnik vendarle namenil kratek komentar:

"Vse to so navadne smeti. Trditve so stoodstotno izmišljene."

S tem je ustavil govorice o varovančevi domnevni aferi z E’Deno, ne pa tudi ločitve. Dve leti po tem, ko sta na sodišču vložila ločitvene papirje, natančneje 15. septembra 2010, sta bila Morgan in Myrna tudi uradno ločena.

"Vse se je končalo brez sojenja, obe strani sta zadovoljni z rešitvijo," je takrat izjavil njegov odvetnik William R. Wright. Čeprav uradna vsota nikoli ni bila uradno potrjena, se je špekuliralo, da je Myrna ob ločitvi dobila ogromno denarja.

Najprej se je govorilo, da bi morala dobiti 107 milijonov dolarjev, potem pa naj bi se izkazalo, da je po ločitvi v žep zbasala kar 400 milijonov ameriških zelencev. Če gre verjeti tem govoricam, se njuna ločitev uvršča v zgodovino najdražjih ločitev na svetu. Glede na to, da je Freeman med sedmimi najpremožnejšimi igralci na svetu, pa bi se te špekulacije dejansko lahko izkazale za resnične.      

V svojem pestrem življenju je igralec zares naporno delal in odlično služil, zato se je odločil, da bo naredil še nekaj dobrih del. In tako je ustanovil delavnico za pisatelje Frank Silvera, ki jo je poimenoval po slavnem igralcu in pisatelju, in podaril kar 250 tisoč dolarjev igralski šoli za deklice iz svojega rojstnega mesta Memphisa. Poleg tega je bil leta 2004 eden od ustanoviteljev fundacije Grenada Relief za pomoč žrtvam orkana Ivan v Grenadi, ustvarjal pa je tudi kratke filme za globalno organizacijo One Earth. Ker je velik ljubitelj konjev, je nekaj denarja podaril tudi konjušnici v Mississippiju, v katerem ima tudi sam konja. Septembra lani, ko je gostoval v televizijskem šovu Piersa Morgana na CNN, pa je znova izzval negodovanje javnosti. V pogovoru z voditeljem je namreč izjavil, da so Američani zaradi predsednika Baracka Obame še večji rasisti. Prepričan je namreč, da nasprotovanje ameriškega populističnega gibanja Tea Party politiki Baracka Obama izvira iz rasizma in da je zaradi Obamovega predsedniškega angažmaja rasizem v Ameriki še hujši. Med kandidaturo je sicer podprl Obamo, ni pa hotel iti v kampanjo z njim, kar je pojasnil z besedami, da je pač igralec, ne politik.

Ta vrhunski igralec se pravzaprav redko sprošča, kadar pa to vendarle počne, najraje jezdi. Je ponosni lastnik konja in jahte, pohvali pa se lahko tudi z bogato zbirko zlatih kovancev in redkih poštnih znamk. Življenje Morgana Freemana je bilo zaznamovano s številnimi vzponi, padci, skušnjavami, preizkušnjami in tudi ženskami.

Vendarle pa mu je uspelo prehoditi trnovo pot, doseči zvezde in se vpisati v klub igralcev z največjim slovesom.

Napisal Tim Jeras, fotografije Profimedia, Getty Images

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ