Maria Callas & Aristotle Onassis - ljubezen dive in milijonarja

Ko so konec petdesetih let novinarji začeli pisati o razmerju med svetovno znano sopranistko in grškim ladjarskim mogotcem, se je zdelo, da svet tako nore ljubezenske zgodbe še ni videl.

28. 6. 2014

In prav zares se ljubezenski trikotnik med Mario Callas, Aristotelom Onassisom in Jacqueline Kennedy z lahkoto primerja z velikimi grškimi tragedijami.

Mama je v njej videla dobiček

Maria Callas je bila hčerka grških emigrantov, rojena 2. decembra 1923 v New Yorku. Njena mama si je želela sina, in ko je na svet privekala deklica, je več dni še pogledati ni hotela. Tudi pozneje je imela veliko raje njeno lepo sestro. Če ne bi znala peti, precej debelušne in kratkovidne Marie verjetno ne bi niti opazila. Tako pa je v dekličini neverjetni nadarjenosti videla lahko pot do dobička.

Med drugo svetovno vojno se je ženski del družine Callas vrnil v Atene. Mama jo je silila, da je za kak kilogram sladkorja ali moke prepevala okupatorskim italijanskim vojakom, česar ji Grki niso nikoli odpustili. Zavedajoč se, da v Grčiji zanjo ni prihodnosti, se je Maria vrnila v Ameriko k očetu. Toda doživela je hladen sprejem in njena prizadevanja, da postane operna pevka, niso obrodila sadov. Pri 24 letih je poskusila še v Italiji, zibelki operne glasbe, in naposled ji je uspelo, a veliko več ji je pomenilo srečanje in poroka s 30 let starejšim italijanskim milijonarjem Giovannijem Battisto Meneghinijem. Čeprav je on do nje čutil bolj očetovsko ljubezen, je Maria uživala v ljubeči pozornosti.

Ameriške sanje

Prva leta 19 let starejšega Aristotela Onassisa so bila podobno težka.

Njegov oče je bil premožen trgovec in ugleden član grške skupnosti, ki je bila v turškem pristaniškem mestecu Smyrna celo številčnejša od Turkov. Pri osmih mu je umrla mama, dve leti pozneje pa je za las ubežal brutalnemu poboju neturških prebivalcev, ki ga je leta 1922 izvedla turška vojska. Z družino je pobegnil v Atene, nato je v Argentini obogatel z uvažanjem tobaka in končno pristal v New Yorku, kjer so se mu zgodile ameriške sanje – v ladjarski industriji si je ustvaril več milijonov vreden posel.

Spoznala sta se v Benetkah

Z Mario sta se prvič srečala 3. septembra 1957 v Benetkah, in sicer na zabavi, ki jo je v sopranistkino čast pripravila ameriška kolumnistka Elsa Maxwell. Ta ni občudovala zgolj njenih glasovnih sposobnosti, do nje naj bi čutila strastno ljubezen, celo bolestno obsedena naj bi bila z njo.

Callasovi je bilo 33 let in za seboj je imela osem let zakona z Meneghinijem, ki je bil njen menedžer, prijatelj, šele nato mož. Med srečanjem s premožnim grškim mogotcem je končno dobila bitko z odvečnimi kilogrami, ki jo je bila vse življenje. Postala je bolj samozavestna, žarela je, bila je prava zvezda.

Vrtnice za Mario

Onassisa je očarala, zato je zakoncema poslal vrsto povabil na svojo jahto Christina, vendar mu nista nikoli ustregla. Zadnje vabilo je odpovedala zaradi nastopa v operi Medea v Londonu. Povsem nevajen zavrnitev se je 17. junija odpravil v London na premiero in ji po njej priredil prestižno zabavo v hotelu Dorchester. Sobe je dal okrasiti z ducati rdečih vrtnic, na seznamu povabljencev pa so se med drugim znašli Winston Churchill, Gary Cooper in Douglas Fairbanks mlajši. Callasove njegov trud na videz ni navdušil, sta pa z možem že mesec dni pozneje sprejela povabilo na križarjenje po Sredozemlju. Diva se je neizmerno zabavala, tudi potem ko se je njen mož že umaknil v kabino. Vsako noč se mu je pridružila pozneje, dokler se neke noč sploh ni vrnila. Podlegla je gostiteljevim čarom.

Križarjenje se je zavleklo za več tednov. Ko sta se zakonca 12. avgusta vrnila v Milano, je Callasova možu naznanila, da potrebuje nekaj časa zase.

Uživala v medijski pozornosti

Tri dni pozneje je prišla novica o ločitvi, dva dni po tem pa je Onassis že prišel ponjo.

Njuno razmerje ni dolgo ostalo skrito. 3. septembra 1958, natanko leto dni od takrat, ko sta se spoznala, so ju novinarji zalotili v neki milanski restavraciji in jima nato sledili v hotel. Vendar Callasove medijska pozornost ni motila, še več, uživala je v njej. Tudi Onassis se je zdel idealni partner. Nikoli je ni pozabil poklicati s službenih potovanj, z letalom jo je obiskoval na njenih koncertih, pa čeprav le za nekaj minut. Prvič v življenju je ljubila in čutila, da je tudi sama ljubljena. Toda kaj kmalu se je položaj obrnil. Onassisova ljubezen se je bliskovito ohlajala in Maria je postala tista, ki je morala loviti njega. Da bi mu bila bliže, je prodala milansko stanovanje in se preselila v Pariz. Vendar tudi to ni moglo rešiti njune zveze. Sploh po tem, ko je leta 1962 na križarjenje povabil Jackie Kennedy, ki je malo pred tem takoj po rojstvu izgubila sina. Maria je bila razočarana in ponižana, a še ni bila pripravljena vreči puške v koruzo. Čeprav se je ločila od moža in se je tudi on ločil od žene Tine Livanos, poroke ni dočakala.

Zapustil jo je zaradi Jacqueline

Marca 1968 je imela dovolj: "Kdaj se nameravaš poročiti z mano?" ga je vprašala. Onassis naj bi privolil in jo odpeljal v London, ker pa s seboj ni imela rojstnega lista, s poroko ni bilo nič. Ko je čez nekaj dni naposled prispel, se je nesojeni ženin že premislil. Avgusta ji je na krovu Christine naročil, naj se vrne v Pariz, češ da pričakuje pomembno gostjo, ki ni bila nihče drug kot Jacqueline Kennedy. Ne dolgo zatem je skupaj s preostalim svetom izvedela, da se par namerava poročiti.

Marijino zlomljeno srce

Od izdaje si ni nikoli opomogla, in ko jo je naposled na cedilu pustil še njen glas, je zadnja leta življenja preživela skoraj v popolni osami v svojem pariškem stanovanju. Živela je dovolj dolgo, da je opazovala, kako Onassisov zakon propada, kako ga zapušča zdravje, dočakala je tudi njegovo smrt. Toda nič ji ni bilo v uteho. Zlomljenega srca je umrla dve leti za njim.

Maria Callas je umrla v noči na 16. september 1977, ko ni dopolnila niti 54 let. Odpovedalo naj bi ji srce, verjetno tudi zaradi jemanja uspavalnih tablet. Ker trupla ni bilo dovoljeno videti nikomur in ker tudi obdukcije niso opravili, so se pojavile govorice o samomoru in tudi o umoru. Po upepelitvi, ki naj bi bila izpeljana proti njeni želji, je bil del pepela pokopan na pariškem pokopališču Pere Lachaise, preostanek pa raztresen po Egejskem morju.

Foto: profimedia

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri