Lorella Flego: Slava je muhasta prijateljica

Modrooka Lorella Flego je s svojim sproščenim primorskim šarmom zagotovo ena najbolj zapeljivih televizijskih voditeljic. Z njo smo se pogovarjali o muhavosti zvezdnikov, najljubših delih moškega telesa in o tem, ali se zaveda minljivosti lepote.

27. 6. 2002

Ljubiteljica dobrega roka in hitrih avtomobilov (strast si deli z možem Petrom) si vsako leto privošči eksotično potovanje, letos pa so jo na Maldive spremili kar starši. Po poklicu je diplomirana otroška psihologinja, ki se je po naključju znašla v svetu šovbiznisa, tja pa je pot zanesla tudi njenega brata Andreo.

Lorello smo prvič opazili pred tremi leti, ko je skupaj z Mariom Galuničem vodila Melodije morja in sonca v italijanskem jeziku, s popolno postavo in drznimi oblekami pa se je zagotovo najbolj vtisnila v spomin moškemu občinstvu.

Kakšen je vajin odnos z Mariom Galuničem? Sta samo sodelavca ali tudi prijatelja? Na odru delujeta zelo usklajeno!

Z Mariom sva tudi prijatelja. Na žalost se ne vidiva prav pogosto, ker jaz delam v Kopru, on pa v Ljubljani. Sicer pa se včasih slišiva po telefonu ali si občasno pošljeva kakšen mail. Včasih, ko berem njegova pisma, se nasmejem prav do solz! Res je.

Z Mariom sva kar usklajena: mislim, da sva se takoj razumela že pred tremi leti, ko sva prvič skupaj vodila festival Melodij morja in sonca. Ujela sva se čudovito. Osebno lahko rečem, da sem vodila že kar nekaj prireditev, tudi z zelo pomembnimi italijanskimi voditelji, vendar mi je Mario še vedno najbolj pri srcu. Tako pač je.

Kako se je otroška psihologinja sploh znašla v svetu šovbiznisa?

Na ulici me je šestnajstletno ustavil tedanji urednik italijanskega programa na koprski televiziji in me vprašal, ali bi sodelovala v njihovi novi športni oddaji. Nisem bila čisto prepričana, ali bi to zares storila, saj sem bila kot vsako dekle v puberteti precej zakompleksana, vendar me je v to prepričala mama.

Od vsega začetka sem sanjala, da bi imela oddajo o modi in urednik mi je po nekaj letih kaljenja v drugih oddajah končno dovolil, da vodim svojo oddajo in jo tudi urejam.

Se po vašem mnenju slavni ljudje obnašajo kot otroci?

Mislim, da v Sloveniji tega ni, ker tudi pravih zvezd nimamo. Mogoče obstaja kdo, ki ima posebne želje. Muhe in otroško obnašanje sta lastnosti hollywoodskih zvezd. Vedno pravim, da je slava muhasta prijateljica in če z njo ne znaš živeti, je bolje, da vse skupaj pustiš pri miru. Če te spremeni toliko, da postaneš drug človek, to ni več zdravo. Muhasto se zvezdniki po mojem obnašajo tudi zaradi tega, ker so pod velikim pritiskom, saj morajo nenehno paziti na svoj videz in obnašanje, ker vsaka napaka pomeni naslovno stran v opravljivem tabloidu.

Vam poznavanje psihologije pomaga, da hitreje ocenite ljudi, s katerimi pridete v stik?

Pomaga mi v smislu, da lažje razumem druge ljudi in njihove potrebe. V začetku je bilo malo težje, ker sem vedno opazovala ljudi s psihološkega vidika in si razlagala njihovo držo, položaj rok, mimiko … Sedaj pa znam ločiti med Lorelllo psihologinjo in Lorelllo kot Lorello. Ko sva bila z možem še fant in dekle, me je v začetku najine zveze vsako jutro poklical in mi povedal, kaj je sanjal ter želel razlago.

Včasih je bolje, da ne veš, kaj sanjajo drugi. Si sanje kdaj razlagate?

Nikoli. Pri razlagi sanj greš tako globoko v svojo psiho, da je bolje, da določenih stvari ne veš. Raje živim bolj površno, ker sem potem manj obremenjena. Mislim, da to velja za večino ljudi.

Vas sanjarjenje kdaj popelje nazaj v Afriko, kjer ste preživeli prva leta svojega življenja?

Velikokrat, posebno ko obiščem eksotične kraje, saj obožujem palme, morje in toplo podnebje. V teh krajih vedno najdem vonj po Afriki. Takoj ko prispem na tropski otok, poiščem zelenjavo plantin, ki je sicer videti kot banana, vendar je zelenjava, pripravi pa se jo s cvrtjem. V Evropo se vedno vrnem z nekaj kilogrami plantina v prtljagi.

Kakšni so spomini na Afriko?

So zelo bežni, ker sem bila še majhna. Najbolj so mi v spominu ostali vročina, vlaga in poseben vonj, ki ga ima Afrika. Spominjam se velikega vrta z ogromnimi rožami. Na vrtu smo imeli opico, del vsakdana so bile kače, ki so nemalokrat zašle tudi v našo hišo.

Življenje na črni celini je skozi oči Evropejca precej nenavadno?

Čisto drugačno je. Prevladujejo druge vrednote in čisto drugačen način življenja. Moja družina je na primer imela mačka, ki so nam ga domačini pojedli. Čakali so, da ga dobro spitamo, da bo debel, potem pa so ga enostavno pojedli.

Na trgu je oče posnel krvnika v beli tuniki, popolnoma popacani s krvjo žrtev, ki jim je odrezal glave. Po eni strani so ti ljudje še precej primitivni, po drugi pa imajo tak odnos do zemlje, do narave, ki si ga mi ne moremo niti predstavljati. Mi smo stik z naravo izgubili in živimo prehiter tempo. Če sem dva dni brez avtomobila, je zame to že hud problem.

Verjamete, da so lepi ljudje uspešnejši?

Mislim, da živimo v obdobju, ko je fizični videz zelo pomemben, pomembno je narediti dober prvi vtis. Če je človek urejen, če je njegov videz pozitiven in lep, bo prej sprejet kot pa nekdo, ki je sicer lahko zelo inteligenten in sposoben, a zanemarjen in ni videti tako dobro.

To velja tudi za vsakdanje odnose, ne samo poslovne. Mogoče je lepim ljudem več dovoljeno, vendar jim je zaradi tega lahko tudi težje, saj je eden izmed stereotipov tudi, da če si lep, nisi inteligenten. Je pa res, da je lepota relativen pojem.

Katera od slavnih žensk je za vas lepa?

Julia Roberts. Mogoče bi bilo moje mnenje drugačno, če bi tudi njo videla zjutraj, ko vstane in ni počesana in naličena. Na fotografijah v tablodih je tudi ona včasih zanemarjena. Za seboj ima celo vojsko ljudi, ki skrbijo samo za njeno dobro počutje in brezhiben videz. Strinjam se sicer z mislijo, da denar ni vse, brez njega pa mogoče tudi lepote, ki jo mi občudujemo, ne bi nikoli imela.

Se kdaj zamislite nad dejstvom, da je lepota minljiva?

Seveda, nenehno mislim na to. Obenem mislim tudi na materinstvo in na to, kaj se takrat dogaja z našim telesom. Pravijo, da nisi nikoli več tak, kot si bil, vendar mislim, da je ženska po porodu lahko celo lepša. Da je lepota minljiva, se zavedam tudi zaradi svojega dela.

Rada bi naredila čim več zdaj, ko sem mlada, ko se mi še da in ko se lahko še osredotočim na svoj videz in si oblečem obleko, ki pokaže malce več. Mislim, da tega pri štiridesetih ne bom več počela. Sicer pa, če o tem dejstvu preveč premišljuješ, te kar hitro lahko zagrabi tudi “paranoja”. Mislim, da so moški na veliko boljšem. Sean Connery je vsako leto bolj šarmanten, in to mi res ne gre v glavo.

Je dober videz pogoj za samozavest?

Mislim, da ne. Lahko si izredno samozavesten, tudi če nisi prav čeden. Pomembno je le, da sam sebe dobro poznaš, da obvladaš svoje delo, da si pozitiven človek. Seveda, če poleg tega še dobro izgledaš, je tvoja samozavest verjetno še za kanček višja.

Kje je po vašem mnenju meja med samozavestjo in prevzetnostjo?

Če si samozavesten človek, to ne pomeni, da misliš, da si najboljši. Zavedaš se le, da si lahko dober v določenih stvareh, vendar se neprestano učiš in so ti boljši, bolj ustvarjalni in bolj talentirani ljudje za zgled. Prevzetneža pa tovrstne primerjave samo motijo, saj je prepričan, da je sam najboljši.

Ste za dosego cilja kdaj izkoristili svojo lepoto?

Mogoče, ampak podzavestno. Vedno sem garala in vedno sem se morala dokazovati, ker je pri nas tako, da ni pomembno, da si samo lep. Moraš biti priden in znati opravljati svoje delo. Svoje lepote se v Sloveniji ne da izkoristiti, ker bolj cenijo tvoje sposobnosti.

Vedno bolj se v medijskem prostoru uveljavlja tudi vaš brat Andrea (poznamo ga pod imenom Andrea F.). Sta v otroštvu skupaj sanjarila o tem, da bosta nekoč znana?

Kje pa. Andrea je od nekdaj zaljubljen v glasbo. Mislim, da je sanjal, da bo nekoč kitarist ali pevec v rokovski skupini. Zagotovo pa ni hrepenel po slavi. Jaz pa sem si želela postati balerina. Nikoli nisem pomislila na televizijo in na medijsko življenje. No, kasneje sem hotela postati veterinarka, a sem se potem raje odločila za psihologijo in ni mi žal. Nekoč, ko se bom naveličala dela, ki ga opravljam, se bom še vedno lahko ukvarjala s psihologijo. Mislim, da bom zadovoljna tudi z novim poklicem.

Že nekaj časa je njegovo dekle Tinkara Kovač. Kakšen je vajin odnos?

S Tinkaro sva se bolje spoznali prav prek brata. No, srečala sem jo že prej, vendar se nisva prav dobro poznali. Sedaj je to drugače. Še vedno pa upam, da bova imeli nekega dne več časa za dober klepet, za kavico ali za pico. Trenutno se mi zdi, da noriva vsaka na svoji strani.

Kako vam je Andrea predstavil Tinkaro? Ste za njuno zvezo izvedeli iz časopisov?

Če bi izvedela za njuno zvezo iz časopisov, bi bila prav gotovo razočarana, saj je Andrea moj brat! Predstavil jo je na prijetnem kosilu: bilo je prav lepo presenečenje, saj se je nenadoma prikazal z njo …

Že od malega pišete tudi dnevnik. Koliko strani se je nabralo v vseh teh letih?

Koliko strani? Ne bi vedela. Dnevnikov pa je sedem.

Kaj ste si zapisovali v najstniških letih in sedaj, ko ste odrasla, poročena ženska? Se močno pozna razlika v letih?

Čudno bi bilo, če se razlika v letih ne bi poznala. V najstniških letih si bolj naiven, zato bolj krhek. O vsebini dnevnika pa težko govorim, saj so to zelo intimne zadeve. Dnevnik je kot skrivnostni prijatelj, ki mu lahko zaupaš prav vse, ker veš, da te ne more izdati ali razočarati.

Včasih pišem misli, ki mi rojijo po glavi in so le trenutne. To se pravi, da zapišem tudi stvari, ki se mi kasneje ne zdijo tako pomembne, so le trenutno razglabljanje. Zanimivo je, da nikoli ne pišem o vseh dobrih stvareh, ki se mi dogajajo, o slabih pa največkrat vedno.

Zaupate svoje najgloblje misli samo dnevniku ali jih delite še s kom?

Ponavadi jih delim z možem. Prepričana sem, da nobena zveza ne more biti popolna brez zaupanja. Včasih je zaupanje zelo težka stvar, ker se vedno bojimo, da nas drugi ne bi razumeli. Ali da bi se morda preveč izpostavili. Sicer pa mi lahko Peter konkretno pomaga, dnevnik pa samo nemo sprejme moje besede.

Ste se v moža Petra zaljubili na prvi pogled?

Všeč mi je bil na prvi pogled. Zaljubila pa sem se kasneje, in sicer takrat, ko sem ugotovila, da je popolnoma nesebičen, da je človek, ki se največkrat ne izraža le z besedami, ampak z dejstvi. Včasih, ko beseda teče o sorodnih dušah, si mislim: “Jaz jo pa imam.”

Je kdaj ljubosumen na dejstvo, da ste medijska osebnost in včasih tudi drzno oblečeni?

Peter je zelo inteligenten moški in ni obremenjen s tem, da sem jaz izpostavljena. Loči med tem, kaj imava midva doma in kakšno je moje delo in kariera. Razume, da je to moja služba in da sem pred kamero drugače oblečena kot doma. Tudi poleti ne hodim okoli tako izpostavljena kot pred kamero. Še nikoli mi ni rekel, da imam prekratko krilo, ampak me je vprašal, zakaj krila nimam oblečenega večkrat. Zelo srečna sem, da imam takega moža.

Andreja Freyer

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri