Ob pogovoru s tremi glavnimi akterji priljubljenega celovečerca Pr'Hostar, režiserjem Luko Marčetičem in scenaristoma Goranom Hrvaćaninom ter Dejanom Krupićem bi si enako verjetno mislili tudi vi.
Carji, gaunarji … recite, kar hočete. Gre za tri mlade, uspešne in nadarjene ustvarjalce, ki jim je kljub nezavidljivim denarnim sredstvom uspelo ustvariti enega izmed najbolj gledanih slovenskih filmov pri nas.
Vsaka stvar ima svoj začetek, vendar pa same korenine filma Pr'Hostar, v nasprotju s trenutnimi smernicami, niso povezane z željo po večjih zneskih na bančnem računu.
“Želeli smo narediti korak naprej, narediti nekaj, kar šteje v šovbiznisu," nam je razložil Goran Hrvaćanin, ki je poleg scenarija prevzel tudi eno izmed glavnih vlog v filmu.
Ob tem so fantje želeli tudi sami sebi dokazati, da so česa takšnega popolnoma sposobni.
“Dobro se spomnim, kako je bilo, ko se je pojavila ideja, da posnamemo film. Zajelo nas je navdušenje, na denar in postranske stvari nismo niti pomislili,”
ob tem doda Dejan Krupić, ki se je prav tako podpisal pod scenarij, ob tem pa zaigral tudi vlogo zaljubljenega in preprostega receptorja Matevža.
Fantje so že pred tem posneli nekaj delov in jih predvajali na spletu, svoje ustvarjanje želeli spremeniti v televizijsko nadaljevanko, vendar pa so pri slovenskih televizijskih hišah naleteli na gluha ušesa.
Tako so se odločili, da ustvarijo celovečerni film Pr'Hostar. Karakterji so bili tako že dobro izdelani, razvita pa je bila tudi že rdeča nit.
“Materiala je bilo več kot dovolj, saj smo v sodelovanju s komercialno televizijo želeli posneti nadaljevanko. Pa ni šlo, tako smo na lastno pest posneli film,” pove Goran, ki je skupaj z ekipo zaplaval v projekt s skrajnim minimaliziranjem stroškov.
Denarja namreč ni. Kljub temu se ekipa ni vdala, iskala je nove rešitve. Gnala sta jih neizmerno navdušenje in volja. Malokdo se zaveda, koliko truda moraš vložiti v film.
90 strani scenarija? V osnovni šoli sta nam dve strani eseja povzročali težave.
“Ljudje si komedijo predstavljajo idilično, pa ni, to je garanje,” ob tem priznata fanta, ki sta se že v samem začetku spopadla z velikim izzivom, pisanjem scenarija.
Nastajanje filma ni potekalo kot običajno, saj sta že med pisanjem mislila na igralce, ki bodo zaigrali v določenih vlogah.
“Izbrala sva ekipo, s katero sodelujemo že leta. Težko bi to nalogo zaupal komu drugemu. Smo že tako uigrani, da točno veš, kaj lahko pričakuješ. Ne predstavljam si, da bi delal s kom drugim. To so naši ljudje,” v smehu pove Goran in ob tem doda, da je precej lažje delati s pravo ekipo na kupu.
Vendar pa je bilo samo nastajanje filma daleč od preprostega, saj so v celoten proces vložili ogromno truda in časa. Prav zato med snemanji niso imeli časa za hec. Bili so omejeni s časom in na prizorišču ni bilo časa za guncanje afn.
“Če bi se zafrkavali, kot se znamo, bi film snemali še precej dalj časa. A bili smo omejeni s časom, saj so številni po koncu morali še v službo,”
razloži Dejan, kar pa še ne pomeni, da med snemanjem niso uživali, ob tem pa jih je pokonci držal tudi adrenalin, saj so za vse skupaj potrebovali le dobrega pol leta.
Oktobra je luč sveta v slovenskih kinematografih ugledal celovečerni film, ki je dosegel nepredstavljive rezultate že v prvem vikendu predvajanja. Ekipa seveda tega ni pričakovala, o zlatih rolah pa se jim ni niti najmanj sanjalo.
“Česa takega si nismo predstavljali niti v najbolj norih sanjah. Upali smo, da bomo prodali kakšnih 25 tisoč vstopnic, saj veš, za vsaj eno zlato rolo. Tudi to število se nam je zdelo skorajda nedosegljivo, smešno. Izkazalo se je, da si je naš celovečerni film v enem samem vikendu ogledalo več gledalcev. Nič nam ni bilo jasno, še danes nismo tega popolnoma registrirali,” svoje občutke ob izjemnem uspehu opiše Dejan.
S tem so v slovenskem prostoru povzročili pravo hostrasko mrzlico, mediji pa so jih že pred meseci označili za 'gaunarje', kar fantoma ni najbolj všeč.
“Seveda česa takšnega nismo pričakovali. Vendar pa ni nič čudnega glede na to, da nas po tolikih letih še vedno enačijo s Caricami. Mediji očitno potrebujejo ime oziroma oznako, na katero trznejo množice. Mislim, da lahko ponudimo veliko več kot samo enolične etikete.“
Narečje v filmu
Posebej zanimiva v filmu je govorica, čeprav narečja v slovenski umetnosti niso nikakršna novost.
“No, ne pravimo, da celotna Gorenjska govori tako. Govorijo pa tako v številnih zaselkih na Gorenjskem. Prihajam z Bleda in moja soseda še danes govori 'na moškega'. Morda sploh ni treba iti daleč, le nekaj kilometrov iz mesta. Ljudje tako govorijo, zakaj bi se delali fine,” pojasni Dejan.
Ob tem sta nam fanta prijazno razložila nekaj besednih zvez, ki vam bodo ob gledanju filma prišle prav:
- Talež in Vajneš – hriba v okolici Bleda
- Ugvantan – lepo oblečen
- Prstjena – tečna, sitna
Najpogostejše novinarsko vprašanje, ki ga dobijo, je, ali bodo posneli drugi del. Na to po svoje odgovarjajo, da bodo šli že kar na tretji del.
Seveda pa jim misli že uhajajo k nadaljevanju, zbrati pa morajo dovolj sredstev za to.
Napisala: Nika Arsovski za Novo
Preberi še: Prva slovenska erotična pobarvanka za odrasle vabi k žgečkljivemu ustvarjanju
