Na velika platna prihaja Nerodna tajnica

Pomlad leta 1958. Enaindvajsetletna Rose Pamphyle živi skupaj s svojim napornim ovdovelim očetom, lastnikom vaške trgovine. Zaročena je s sinom lokalnega mehanika in zdi se, da ji je usojeno dolgočasno, garaško življenje gospodinje. To nikakor ni življenje, o katerem je sanjala.

27. 6. 2013

Odloči se odpotovati v mesto Lisieux v Normandiji, kjer opravi razgovor za službo pri Louisu Echardu, karizmatičnem šefu zavarovalne agencije, ki išče tajnico. Rose ni prepričljiva, toda nehote razkrije svoj posebni dar – izjemno hitro tipkanje.

Louis je navdušen. V njem se prebudi športna tekmovalnost in mladenki ponudi službo, če se udeleži tekmovanja v hitrostnem tipkanju. Kot samooklicani trener bo Rose izuril v najhitrejšo tipkarico na svetu!

Francosko komedijo Nerodna tajnica je posnel režiser Régis Roinsard, ki je idejo za film dobil ob gledanju dokumentarca o pisalnih strojih, v katerem so bila na kratko omenjena tudi tekmovanja v hitrostnem tipkanju. 

Svet tipkanja se mu je zdel bizaren

"Teh trideset sekund me je povsem prevzelo in takoj sem imel pred seboj osnutek zgodbe. Svet tipkanja se mi je zdel bizaren. Nisem mogel verjeti, da je tipkanje postalo šport, in izjemno zanimiv se mi je zdel odnos med človekom in strojem.

Sprva sem si zamislil zgolj ženski zmagovalni lik, moškega nisem načrtoval. Protagonistka naj bi prihajala iz majhne vasi in poimenoval sem jo po eni od svojih babic. Poudariti moram, da tako kot Rose tudi sam prihajam iz majhnega mesta v Normandiji in da sem Pariz dojemal kot ogromno, meni povsem nedosegljivo metropolo," je o nastanku glavne junakinje povedal Roinsard, ki se je raziskovanja tipkanja lotil nadvse resno:

"Začel sem raziskovati hitrostno tipkanje, obiskal sem šole, kjer so se učili tipkanja in hitropisa. To je bilo leta 2004, ko se je večina šol zapirala, in obstajalo je izredno malo arhivskega gradiva. Na spletu sem našel kratke videoposnetke o tipkarskih tekmovanjih, med najzanimivejšimi dokumenti pa je bila slika z ameriškega prvenstva, ko je prizorišče, podobno velodromu, obiskalo več tisoč gledalcev.

Našel sem tudi nekaj reklam za pisalne stroje Japy. Prav proizvajalci teh so organizirali tekmovanja v hitrostnem tipkanju. S pomočjo seznama regionalnih prvenstev sem poiskal nekdanje prvake, moške in ženske. Vsi so poudarili psihični pritisk, ki so ga doživljali, ter opisali tehnike dekoncentracije nasprotnika. Prepričal sem se, da je hitrostno tipkanje dejansko šport. V tistem obdobju se sicer še vedno nisem odločil, ali bo film komedija ali drama."

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri