Katherine Heigl: "Svojega moškega bi fentala, če bi me prevaral!"

Po tem ko ji je zaradi njenega vedenja Hollywood prisolil zaušnico, ima Katherine Heigl zdaj možatega moža, prečudovito hčer in dva nova filma. Nič čudnega, da je vsa nasmejana.

Čeprav je videti sladka, ima zelo oster jezik. (foto: Pavel Havlicek, profimedia.si) Pavel Havlicek, profimedia.si
9. 1. 2012

Hiša Katherine Heigl ni prav nič zvezdniška. Ni na griču, nima velikih železnih vrat in ni velika kot kakšna manjša država. To vemo, ker smo intervju naredili kar pri njej doma.

“Kar naprej,” nas je povabila, ko smo prišli. “Naj vam postrežem s pijačo.”

To se nikoli ne zgodi. Seveda nam je bila takoj všeč.

To je za Katherine prvi intervju po sto letih, zato je kar malce živčna. Leta 2008 se je Hollywoodu zamerila, ker je za svoj film Napumpana rekla, da je seksističen, ker se ni hotela potegovati za emmyja, češ da scenarij za nanizanko Talenti v belem ni dovolj dober, in ker se je sprla s soigralcem Isaiahom Washingtonom, češ da je uporabil žaljivo besedo za njunega gejevskega soigralca TR Knighta.

“To, da sem brez dlake na jeziku, je postala moja lastnost,” razlaga, medtem pa sem in tja izmenja besedo ali dve z možem, glasbenikom Joshom Kelleyjem, s katerim je poročena štiri leta, ali pa se posveti svoji posvojeni skoraj tri leta stari hčeri Naleigh.

“Hollywood rad vsakogar popredalčka in mene to ni motilo. Postala sem še bolj jezikava, tako kot kakšen otrok, ki pretirava v tistem, v čemer ga hvalimo. Bolj sem jezikala, več so govorili o meni. Potem pa sem nekega dne jezik preveč iztegnila.” (Mi bi samo pripomnili, da nam je bila Katherinina odkritosrčnost zelo všeč.)

Zdaj se vrača s kar dvema filmoma: z nadaljevanjem zvezdniškega Valentinovo, ki nosi naslov Silvestrovo, in s filmom One for the Money, priredbo prve iz serije knjig Janet Evanovich, v kateri Katherine igra lovko na glave Stephanie Plum.

Pri Cosmu smo komaj čakali, da izvemo več …

Kako sta z Joshem prišla skupaj?

“To je prav hollywoodska zgodba, kar je smešno, saj najin odnos niti malo ne ustreza hollywoodskim klišejem … Po prvi sezoni Talentov v belem so me poklicali, če bi nastopala v videospotu glasbenika in pisca pesmi, čigar glasba mi je bila že tako ali tako všeč. Od nekdaj sem si želela sodelovati pri spotu in to je bila popolna priložnost, saj se mi ni bilo treba pojaviti v bikinkah ali se voziti naokrog v avtomobilu.”

Kar je vsekakor velik plus …

“Seveda!  Odločila sem se, da bom sodelovala, in upala sem, da se bom zabavala. Ampak ko sem prišla, se ta glasbenik sploh ni zmenil zame! Ko se mi je zahvalil, da sem prišla, je bil čisto uraden. Proti koncu dneva pa sva se že začela pogovarjati in kmalu tudi spogledovati. Potem sva se začela tudi smejati …”

In?!

“Zvečer smo šli na večerjo. Vsi smo šli, nisva bila sama, torej se ni začelo kot zmenek, se je pa tako končalo. In vse od takrat sva neločljiva.”

Je bila torej ljubezen na prvi pogled?

“Ne verjamem v ljubezen na prvi pogled. Po mojem se ljubezen lahko razvije šele, ko nekoga bolje spoznaš. Verjamem pa v kemijo. Nekdo te privlači in do njega začutiš nekaj, kar nisi začutil še nikoli prej. Stavit grem, da so krivi feromoni. Na Joshu je nekaj, kar me tako zelo privlači in zaradi česar se mi zdi blazno seksi. Pa sploh ni bil moj tip moškega. Padala sem na skrivnostneže z velikimi nihanji v razpoloženjih, ki so bili običajno igralci. Josh je čisto drugačen od vseh moških, kar jih poznam. Je zelo očarljiv, družaben in na vse gleda s pozitivne plati. Tudi v grdem vremenu najde nekaj dobrega.”

Znana si po tem, da poveš, kar si misliš, zato nas zanima, kaj si misliš o avanturah za eno noč?

“Ne maram jih. Ne poznam ženske, ki bi po seksu za eno noč prekipevala od navdušenja. Vsaka se je po tem, ko je naslednji dan ni poklical, počutila čudno. Za ženske je pač drugače.”

Kaj pa varanje?

“Zadnje čase nisem več tako prepričana. Z Joshem sva vedno govorila, da bi šla zaradi varanja takoj narazen, da drug drugemu ne bi dala še ene priložnosti. A čeprav bi ga fentala, če bi me varal, ker bi me to ubilo, se zadnje čase sprašujem, ali bi mu, če bi šlo za napako, ki bi se zgodila samo enkrat, lahko odpustila. Poglejte, kakšno življenje sva si ustvarila. Imava skupno preteklost, otroka … Obenem pa bi mu zelo težko še kdaj v celoti zaupala.”

Leta 2009 sta posvojila Naleigh (Nancy Leigh) iz Južne Koreje. Kako to?

“To je v moji družini (Katherinina starejša sestra je Korejka in so jo starši posvojili pri šestih mesecih, op. a.) in od nekdaj sem vedela, da bom to naredila. Z Joshem sem se o tem pogovorila, še preden sva se zaročila. Dober fant, kakršen je, je bil seveda takoj za. Po dveh letih zakona sva začela postopek za posvojitev.”

Sta se z Naleigh takoj povezala?

“Ne. Prvih nekaj dni sva bila čisto vznemirjena in sva se bala, da bova naredila kaj narobe. Zaradi materinskega nagona sem imela občutek, da jo moram zaščititi, obenem pa me je bilo strah: bala sem se, da me ne bo imela rada. Priletela je z drugega konca sveta, go­vorili smo drug jezik, bili smo v drugem časovnem pasu, videti smo bili drugače … poleg tega je bila pred tem v zelo ljubečem rejniškem domu. Prvih nekaj tednov je nisva mogla pripraviti do hihitanja. Mislila sem že, da me ne mara.”

Kakšen odnos pa imata z Joshem?

“Ona je očkova punčka. Z Joshem se je takoj povezala. Spraševala sem se, zakaj ga ima rajši, ko pa jaz skrbim zanjo. Socialna delavka mi je razložila, da je to povsem normalno, ker je bila prej navezana na svojo rejniško mater, zato je mene sprva malce odklanjala.”

Ko je tvoj brat pri sedmih letih umrl v avtomobilski nesreči, je šla tvoja družina skozi težko obdobje. Kako je to vplivalo nate (Katherine je imela takrat sedem let, op. a.)?

“To je ena tistih izkušenj, ki dinamiko družine spremeni za vedno. To ne pomeni, da je potem vse za zmeraj grozno, ampak da smo bili pred njegovo smrtjo drugačna družina kot zdaj. Vsi se še predobro zavedamo negotovosti življenja. To je bil trenutek, ki je spremenil vse. Najprej začneš razmišljati ‘ko bi vsaj sedel spredaj, ne zadaj’ in hitro si pri mislih o tem, kako pozorno je treba sprejemati odlo­čitve.” Ampak to, da se usedeš v avto, je nekaj tako vsakdanjega, da res ne moreš ničesar predvideti.

“In po več letih prideš do tega spoznanja. Zaveš se, da nimaš nobenega nadzora. Stvari se dogajajo brez opozorila. Nismo popolna družina. Ne povemo si vsak dan, da se imamo radi, a se trudimo, da drug drugega ne bi jemali za nekaj samoumevnega. Ko izgubiš bližnjega, obžaluješ, da mu nisi mogel prej povedati, kako rad ga imaš. Za moje starše je še vedno težko, toda nekaj let čustveno sploh nista bila pri sebi: mama nam je kuhala in nas oblačila, ampak del nje je bil mrtev.”

Kako se je prebila skozi to?

“Dve leti zatem, ko sem bila jaz stara devet, sva začeli z mamo skupaj delati. Vpisala me je v tečaj za manekenke in kmalu po oglasu v neki reviji sem začela nastopati v TV oglasih. Pri enajstih sem posnela svoj prvi film. Če mi ne bi umrl brat, moja mama tega ne bi počela, saj je imela pri štirih otrocih in skrbi za hišo dela čez glavo. Najprej je le sledila svoji potrebi, da zbeži, potem pa se je to spremenilo v strast. Moja mama ima žilico za posel, je zelo dobra organizatorka in strateginja, poleg tega pa je bila od nekdaj do mene zelo zaščitniška. Vedno bolj sva se zbliževali in še danes sva si zelo blizu. Povezani sva tako na osebni kot na poslovni ravni.” (Mama Nancy je Katherinina manadžerka op. a.)

Si zadovoljna s svojim videzom?

“Še vedno se zgodi, da se včasih zredim. Ko sem bila predlani za božič s svojo družino, sem uživala na vseh ravneh. Tam sem bila cele dneve v pajkicah in balerinkah, ko pa sem prišla domov, se nisem več spravila v kavbojke. Deset minut sem se vznemirjala, potem pa sem se odločila, da bom pač jedla malo manj sira in pila malo manj vina ter šla vsak dan na sprehod. Zdaj, pri 32 letih, sem v svoji koži bolj zadovoljna.”

Si bila pri dvajsetih glede videza pod večjim pritiskom?

“Da. Imela sem 8 kg več, hotela pa sem biti kot tiste punce s fantastičnimi telesi, kakršne imata Jennifer Aniston ali Jessica Alba, a se mi kilogramov preprosto ni uspelo znebiti. Šele zdaj vem, kako trdo te punce garajo in kako vztrajne so. Jaz sem prelena, rada imam hrano in svoj prosti časa imam preveč rada, da bi ga zapravila za vadbo! Svoje telo sem tako pač morala sprejeti, kakršno je. In ja, zdaj sem zelo zadovoljna!”

Bethany Heitman, Živa Lečnik, fotografije: Pavel Havlicek, profimedia.si

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri