Kako preboleti g. Pravega

Pomenil ti je vse, potem pa - kot strela z jasnega - sta se razšla. Na njegovo željo.

21. 3. 2011

Tvoj svet je v trenutku razpadel na prafaktorje in zdaj izgubljena tavaš po opustošeni pokrajini, ne ješ in ne spiš, ne moreš se skoncentrirati, delati ali se učiti, ne želiš nikogar v svoji družbi in nisi več podobna niti lastni senci. Vse, kar zmoreš, je proizvodnja solz, smrk smrk, s katerimi bi lahko napolnila celotno Bohinjsko jezero. Kaj moraš storiti, da se čim prej znebiš škatle z robčki in posušiš objokane oči ter kako prilepiš zdravilen obliž na svoj zlomljen srček, nam je zaupala mag. Ana Bešter, TA in Imago svetovalka.

Sprejmi dejstvo

Ko se razideš s fantom, za katerega si mislila, da je pravi, se moraš čim prej sprijazniti z neprijetno idejo, da nista več par.

“Če zvezo prekine on, je včasih težko sprejeti, da odnosa ni več in da so zdaj stvari drugačne – drugačne v čustvenem smislu, saj se je treba ‘razvezati’ od partnerja,” pravi mag. Bešter in poudarja, da je za začetek dobro, da samo sprejmeš neizogibno dejstvo, da se je odnos končal.

Vzemi si čas

V situaciji, ko si ostala brez fanta, ki ti je morda pomenil največ na svetu, moraš pustiti času čas. Terapevtka se strinja, da vsakdo potrebuje obdobje, da ‘odžaluje’.

“Žalost občutiš tedaj, ko oceniš, da dokončno izgubljaš nekaj, kar je zate pomembno in na kar si čustveno navezana. Naloga žalosti pa je, da ti omogoči čustveno razvezavo od bivšega. Tako sčasoma postaneš sposobna za nove navezave.”

Zagotovo drži, da bolj ko je bil fant pomemben zate, večja žalost te prevzema, ko se razideta.

“Ko nekoga izgubiš, ga ne izgubiš samo zunaj, temveč na neki način tudi znotraj, saj obstaja kot notranji subjekt, ki je vgrajen v tvoj sistem predstav. V tistem trenutku, ko je zunanji subjekt izgubljen, se mora tvoj notranji intrapsihični svet prilagoditi novi situaciji. Bistvo žalovanja je pravzaprav proces ločevanja od pomembnega notranjega objekta, ki zunaj zdaj ne obstaja več,” razlaga mag. Bešter.

Takrat ko res žaluješ, ti po navadi niti ni do družabnih stikov ali drugih prijetnih zadev. Verjetno se boš strinjala s svetovalko, ki meni, da ti je v največjo uteho, če veš, da so ti prijateljice v oporo in pripravljene prisluhniti, če bi jih potrebovala, a te hkrati ne priganjajo k stvarem, za katere nimaš energije. Če pa pogledamo z vidika prijateljice, mag. Bešter nadaljuje:

“Pogosto mislimo, da moramo nekaj narediti, da bo tistemu, ki žaluje, bolje. Velikokrat je dovolj, da samo smo – smo na voljo, da se nam lahko žalujoča oseba potoži. Potem pa prej ali slej pride tudi druženje in zabava.”

Premakni se naprej

Oseba, ki odžaluje preteklo vezo, sama ve, kdaj lahko gre dalje, saj ne čuti, da bi jo kaj ‘vleklo’nazaj, jo kaj oviralo ali zadrževalo. Z žalovanjem opraviš, ko predelaš stvari v sebi, je prepričana sogovornica. Takrat si pripravljena težke trenutke pustiti za seboj ter energijo usmeriti naprej.

“Ko se konča žalovanje, si sposobna pogledati nazaj. Vidiš dobre in slabe stvari, ki so bile v odnosu, vendar zdaj to doživljaš drugače, manj čustveno.”

Ko zadeve predelaš, razčistiš in pospraviš, je priporočljivo, da si privoščiš druženje s prijatelji, v službi prevzameš nov projekt, si omisliš nov hobi, greš na plenilski pohod po trgovinah, se naročiš na lepotno razvajanje ali odideš na potovanje. “Zaradi vsega tega boš lažje šla dalje,” ne dvomi svetovalka.

Ne zapletaj si življenja

Če želiš spet zaživeti tako srečno in brezskrbno kot prej, ti mag. Ana Bešter polaga na srce, da se ne glede na skušnjavo (včasih zna biti res zelo huda) držiš naslednjih priporočil oziroma pravil: ne išči stika z bivšim zato, da ga vidiš in z njim vzdržuješ stik, ne zasleduj ga in ne preverjaj, ali si je že našel novo punco, ne pošiljaj mu nikakršnih signalov, da želiš biti z njim, in ne skoči z njim v posteljo, če se ponudi priložnost.

Kdaj gre lahko kaj narobe?

Po besedah mag. Ane Bešter je pogosto težava, da proces žalovanja tako ali drugače blokiramo ali ne žalujemo ustrezno. Kaj to pomeni?

“Nikjer seveda ne piše, kakšno je ustrezno žalovanje, saj se z žalostjo vsak sooča po svoje, vendar jih mnogo žaluje pretirano močno, pretirano dolgo (včasih žalujejo za osebo, ki so jo izgubili zdaj, hkrati pa predelujejo izgubo iz preteklosti), nekateri zanikajo, da žalujejo, ker ne želijo pokazati šibkosti, drugi dušijo žalost, tako da se intenzivno ukvarjajo s čim drugim, včasih jo dušijo z alkoholom, drogami ali pomirjevali ... Tako ostajajo na nezavedni ravni vezani na partnerja, kar seveda vpliva na njihovo delovanje,” pojasnjuje terapevtka. “Psihoterapevti pri svojem delu pogosto uporabljamo tehniko poslavljanja, ki pomaga razrešiti blokiran proces žalovanja.

Bistvo je, da se rekonstruira dialog z izgubljeno osebo, da ob tem posameznik izrazi svoja neizražena čustva in da tako zapre čustvene rane z izgubljeno osebo. In potem lahko spet zaživi.”

Besedilo: Manca Kraševec, fotografija: goran antley, grega gulin, primož predalič, getty images, red dot, promocijski material.

Za pomoč pri pripravi članka se zahvaljujemo mag. Ani Bešter (www.libra.si).

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri