Kaj ljubi Taylor Swift?

Triindvajsetletnica, ki je do zdaj posnela že štiri albume in v manj kot uri razprodala nešteto koncertov, prosti čas preživlja z enim od potomcev slovitega Kennedyja in njegovo družino. Cosmo se je z njo pogovarjal o ljubezni, uspehu in njenem pravljičnem življenju.

Dnevi, ko so jo fantje prinašali okoli, so za vedno minili. (foto: Matt Jones, Angela Weiss ...) Matt Jones, Angela Weiss ...
14. 12. 2012

S Taylor Swift se dobimo v glasbeni trgovini sredi njenega rojst­nega mesta Nashville. Lase ima spete v sproščen čop, oblečena je v krilo gorčične barve, snežno belo srajco na gumbe, poleg pa nosi smaragdno zelena sončna očala, ki v tem trenutku počivajo na vrhu njene glave – videti je, kot bi ušla iz francoskega filma Amelie.

Medtem ko si ogleduje inštrumente in se prijazno pomenkuje z lastnikom trgovine, se vidi, da se počuti sproščeno in domače. Preden vsi skupaj odidemo, si lastnik trgovine ne more kaj, da je ne bi prijazno vprašal: "Si ti mogoče ... ?"  "Sem," mimogrede odgovori Taylor. Tudi v Nashvillu, kjer kar mrgoli zvezdnikov kantri glasbe, se lastnik trgovine ne more upreti, da je ne bi vprašal, ali bi se fotografirala z njim, a Taylor vljudno razloži, da je sredi intervjuja in da v tem trenutku res nima časa.

Pozno popoldne je in vsi skupaj se sprehodimo do picerije, kjer Taylor naroči malo pico margerito in ledeni čaj. Naslednji dve uri bo vsaj približno uživala v anonimnosti – nihče od gos­tov in mimoidočih (razen dveh očetov, ki diskretno prosita za avtogram za svoji hčerki) še pomisli ne, da za na­vad­no plastično zeleno mizo sedi tak­šna zvezda, kot je Taylor.

Kot v letu 2012 najbolje plačana glasbenica in dobitnica neštetih glasbenih nagrad, med njimi tudi šestih emmyjev, je Taylor prava najstniška ikona.

Njeni uspehi pa so pripomogli k temu, da ima vedno več oboževalcev tudi med starejšo populacijo, čeprav se mora prav najstnikom zahvaliti, da je postala tako slavna. Ko vprašamo, ali jo to osrečuje, sicer pritrdi, a hkrati poudari, da so ji v resnici v zadovoljst­vo čisto preproste stvari: morje, njeni dve mački, hortenzije, umetnost, mehke odeje, kamin, spreminjanje letnih časov ...

Rdeča preproga, koncerti za tisoče kričečih fenov in konec koncev tudi njena zveza z enim od potomcev slavnih Kennedyjev, vse to so naporne reči. Zato se Taylor rada vrača k preprostim stvarem, za katere pravi, da izpolnjujejo njene dneve.

O svojem uspehu pripoveduje z vsem spoštovanjem – še vedno jo včasih prešine, da so to le sanje in da se bo že v naslednjem trenutku zbudila. Razpeta med sanjami in resničnostjo zadnje tedne promovira svoj novi album Red, ki že zaseda visoka mesta na glasbenih lestvicah povsod po svetu.

Katero besedilo pesmi iz albuma Red te v tem trenutku najbolje opiše?

Na tablo, ki jo imam obešeno na steni v svojem domu v L.A.-ju, sem si vse do izida albuma pisala besedila pesmi, ki so na njem. Razmišljala sem, kateri komad najprej poslati radijskim postajam kot singel, kateri mi je najbolj blizu. Tako imam najraje prvo pesem z zgoščenke, ki gre takole: "Love is a ruthless game unless you pay it good and right" (Ljubezen je lahko neusmiljena, če je ne jemlješ resno, op. prevajalca). Tako tudi sama že od nekdaj dojemam ljubezen.

Ko smo ravno pri ljubezni. Opazili smo, da je težko osvojiti tvoje srce.

Poznam veliko punc, ki se delajo nedostopne, ko jim je nekdo všeč, in pri tem mislijo, da bodo fantje zanje bolj zainteresirani. Ko pa mu na koncu pokažeš, da te zanima, se prevečkrat zgodi, da ne nasede tvoji igri, in rezultat je, da potem on izgubi ves interes. Ne, ta igra zagotovo ni zame. Ko bo prišel pravi, bova oba vedela, za kaj gre, in si bova to tudi pokazala.

Obstaja v zvezi z razmerji še kaj, česar ne preneseš?

Ne maram, če partner dobi idejo, da potrebuje spet več časa zase, da bi rad nadaljeval bolj počasi. Ali pa varanje – to je res grozno. Pri odnosih, ne samo ljubezenskih, ampak tudi prijateljskih oziroma kar vseh, se vedno vprašam, ali bi nekaj, kar so naredili meni, jaz lahko naredila drugim. Če je odgovor ne, vem, da ni bilo prav, kar se mi je zgodilo. Zagotovo se nikoli ne bom znašla v odnosu, ki bo temeljil na takšni osnovi.

Katere tvoje pesmi te navdajajo z največjim zadovoljstvom?

White Horse je pesem, na katero sem bila vedno ponosna – to je pesem o razmerju, v katerem ljubi le eden, in o tem, kako se pri tem počuti. Ti občutki so res grozni in jih nikomur ne privoščim – če njega ljubiš bolj kot on tebe, to že ne more biti zdravo in pristno razmerje. Na žalost se dekleta pogosto znajdejo v takšnem nezdravem odnosu – čeprav bolj kot vse na svetu potrebujejo ljubezen, zvestobo, varnost, tega velikokrat ni od nikoder. V takšnem razmerju res ni vredno vztrajati.

Si kdaj imela težave, ko si se morala postaviti zase?

Kadar gre za posel, se vedno postavim zase. Skupaj z ekipo odločamo o vsem – vedno sem obveščena, vedno me vprašajo za mnenje. Odločam o tem, kakšna bo naslovnica CD-ja, koliko komadov bo na plošči, kakšen bo vrstni red, kdo bo producent, kje bom imela koncert ... če se s čim ne strinjam, to vedno tudi na glas povem.

Če v nekaj res verjamem, se mi ni težko postaviti zase, je pa res, da se nikoli ne prepiram. Kar vprašajte moje prijatelje. Tudi če je kdo zloben do mene, sem prava profesionalka v tem, da se znam zadržati. Neznansko me je namreč strah, da bom rekla kaj, kar bom pozneje obžalovala ali bo koga preveč prizadelo.

Naučila sem se, da se je v takšnih primerih bolj pametno umakniti. V zasebnem življenju si nikoli ne dovolim, da bi povzdignila glas. Ko gre ta kariero, pa sem vseeno bolj neizprosna, vendar vsekakor v mejah normale.

Kaj narediš, ko imaš slab dan?

Pridejo dnevi, ko čutim, da je vsega preveč. Takrat si celo na glas prigovarjam: "Nič ni tako hudega, jutri bo bolje, potrpi še malo, globoko vdihni in se mirno loti naslednjega izziva." Velikokrat potem ugotovim, da težava le ni tako velika, kot se je zdela na prvi pogled.

Tudi jaz se včasih počutim negotovo, čeprav je morda videti, da imam najlepše življenje na svetu. Kljub temu moram reči, da sem zadnje leto res srečna – dobro se razumem s starši, imam super prijatelje, zadovoljna sem s tem, v katero smer gre moja kariera. Zavedam se, da se moja sreča lahko razblini v sekundi, a trenutno je tu, in to je vse, kar šteje.

Veliko govoriš o svojih prijateljih. Katerih imaš več, prijateljev ali prijateljic?

Ko omenjam prijatelje, imam pravzaprav vedno v mislih prijateljice. Saj so tudi fantje pomembni, ampak ni jih čez moje punce, ki so me, če ne drugega, odvrnile od marsikatere nore odločitve. Prijateljice so vedno objektivne in vedno pripravljene pomagati – uh, sploh si ne predstav­ljam, kako bi bilo, če jih ne bi imela.

Njim je vedno popolnoma jasno, da ga moraš pustiti, če te je prevaral, čeprav ti še vedno razmišljaš, da se bo morda poboljšal. V takšnih situacijah je vedno pametno poslušati prijateljice.

Česa si se do zdaj naučila iz svojih razmerij?

Naučila sem se, kdaj je pravi trenutek za konec razmerja. Vztrajati z nekom, za katerega veš, da ni pravi zate, je metanje časa in energije skozi okno. Ponosna sem na to, da nikoli nisem ostajala v zvezi, za katero sem vedela, da nima prihodnosti. Če čas zapravljaš z nekom, ki ni pravi, tudi pravega ne bo od nikoder. Če ti ni kris­talno jasno, da je to to, se je pač treba po hitrem postopku posloviti.

Kako pa veš, da je to to?

Potrebna je tista iskrica, ki se je ne da razložiti. Poznam pare, ki so bili, preden so začeli razmerje, dolgo prijatelji. Vsi smo vedeli, da je ona njemu že ves čas noro všeč, on pa njej ne toliko. Dokler se ni odločila, da vseeno poskusita. Ne rečem, da je tak­šno razmerje nemogoče – zagotovo obstajajo taki pari, ki so srečni skupaj, a jaz ne spadam med njih. Potrebujem nekaj več, metuljčke v trebuhu, hrepenenje ... Že zdaj vem, da me bo moral moški, s katerim bom ostala, čisto obnoreti.

Kako pomemben je zate smisel za humor?

Če ti je nekdo všeč, ne premišljuješ o tem, ali ima smisel za humor. Zate ga verjetno ima. Želim si, da bi bilo moje razmerje obsijano s svetlobo, ne pa, da tava v temi. To je vse, kar potrebujem. Čeprav sem še mlada, se mi je zgodilo že veliko čudnih stvari. Dovolj, da sem spoznala, kdaj je pravi trenutek, da se umaknem. Če občutki niso pravi, bom preprosto rekla adijo!

Si predstavljaš, da bi se ukvarjala s čim drugim, ne z glasbo?

Nekoč bom mama. Imela bom kopico otrok in ukvarjala se bom samo z njimi. To pa je tudi edino, kar bi me navdušilo bolj, kot me navdušuje glasba.

Premišljuješ kdaj o svoji sanjski poroki?

Želim si vzpostaviti odnos, v okviru katerega bova lahko oba san­jala svoje sanje. Ne predstavljam si, da bi na primer imela beležko, v katero bi že zdaj lahko napisala, kakšna bo moja poročna obleka ali kakšen frak bo nosil moj ženin.

Ali da bova imela tri otroke, ki jih bova poslala na to in to šolo. Vse to in še marsikaj bodo skupne odločitve, ki se jih neskončno veselim. Nikakor pa jih nočem sprejemati sama, zanje sva absolutno pomembna oba.

Ali ljubezen premaga uspeh?

Mislim, da je ideja o tem, da mora vsak od nas poiskati osebo, s katero bo delil dobro in slabo, nekaj največjega in najbolj pomembnega, kar se nam zgodi v življenju. In ja, tudi svoje sanje je treba uresničiti – to je naša dolž­nost in tudi jaz se trudim za to, da bi dosegla, kar si najbolj želim. A če nimaš nikogar, ki bi mu povedal, da so tvoje sanje postale resničnost, in nikogar, ki bi se veselil s tabo, ima vse skupaj lahko tudi grenak priokus.

 

Besedilo: Bethany Heitman

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri