Bleščečemu Hollywoodu se približuje nekaj novega, nekaj velikega – Jean Dujardin je že poskrbel, da ženske o njem govorijo z velikim navdušenjem in da njegovi moški kolegi ob omembi njegovega imena prebledijo.
Na trnovi poti do igralskega Olimpa mora Francoz premagati le še eno oviro …
To so sicer pripisovali in napovedovali že številnim, a ta tip bi dejansko lahko postal velik konkurent prekaljenemu hollywoodskemu mačku Georgeu Clooneyju.
Konkurent kot igralec, kar dokazuje nagrada zlati globus, ki jo je – ravno tako kot Clooney – osvojil prav pred kratkim. In konkurent tudi kot moški, kar lahko jasno vidi vsaka ženska, ki premore kolikor toliko dobrega okusa. Ima že nekoliko osivele lase, ki ga naredijo še posebej šarmantnega, čutne ustnice in nežen pogled. Oh, là, là …
V vsakem primeru je že zdaj povsem jasno, da bo Jean Dujardin v Hollywoodu dvignil veliko prahu. Vse od veličastne upodobitve zvezdnika nemega filma Georgea Valentina, ki ga je upodobil v filmu The Artist, ta Francoz v mednarodni filmski industriji velja za 'vročo robo'.
Ne zna angleško
V svoji domovini že dolgo zaseda prvo mesto seznama najbolje plačanih igralcev. Slaven je postal pred več kot desetimi leti, in sicer zahvaljujoč vlogi v seriji Un gars, une fille, za dokončni preboj na sceno pa sta poskrbela kinematografska filma Brice de Nice in parodija na filme o Jamesu Bondu z naslovom OSS 117 – Le Caire, nid d'espions. V Franciji sta oba filma v kina privabila več kot štiri milijone gledalcev, kar je velikanski uspeh. Mednarodno spoštovanje pa mu je prinesel film The Artist, v katerem ne spregovori niti besede. Zato pa tako mojstrsko uporablja mimiko in gestiko, da že z enim samim trzajem obrvi pove prav vse.
Kljub temu pa bo skok čez veliko lužo verjetno zanj velik izziv. Jean namreč sploh ne zna govoriti angleško, o čemer so se lahko prepričali vsi nefrancosko govoreči novinarji, ki so v londonskem hotelu The Dorchester ob slovitem Hyde Parku z njim delali intervjuje tik pred podelitvijo zlatih globusov. Če ga pozdraviš z 'Bonjour', se njegov izraz na obrazu iz šarmantne nemoči in nebogljenosti v trenutku spremeni v veselega in optimističnega.
"Govorite francosko," zažari in je pri tem na las podoben prej omenjenemu zvezdniku nemih filmov Georgeu Valentinu. Ko ugotovi, da se je zmotil, reče:
"Škoda. Ampak vaš naglas zveni zelo francosko."
Tistega dne, ko ga oblegajo novinarji, je privlačna simultana prevajalka njegova najpomembnejša zaveznica. Uspeh je prišel preprosto prehitro, zato mu ni ostalo prav nič časa za učenje tujega jezika.
"Nikoli nisem rekel, da bom postal igralec," razloži igralec, ki je imel pravzaprav veliko skromnejše načrte. Šele sredi dvajsetih letih se je odločil, da se bo preizkusil v filmskem svetu.
"Pred tem sem na gradbišču delal kot ključavničar in steklar, potem pa sem moral odslužiti vojaški rok," pojasni Jean, čigar besede zvenijo zelo simpatično in nekako 'prizemljeno'. Zdi se, da z obema nogama stoji na trdnih tleh, zato se nam za tega možakarja – kljub številnim dražem in skušnjavam, ki prežijo v Hollywoodu – verjetno ni treba bati.
Je zelo, zelo poročen
Sonce počasi zahaja za drevesi Hyde Parka in svetloba, ki ob tem prodira v hotelsko sobo, poskrbi, da je že en pogled na njegov klasično lepi obraz povsem dovolj, da človek v mislih oživi štirideseta leta prejšnjega stoletja. Jean se je preprosto rodil v napačnem obdobju. Ko so bili igralci na videz takšni kot on, je bil kino večji od življenja, junaki velikih filmskih platen so bili bogovi, moški pa so bili moški. To izžarevanje daje v kombinaciji s toplo skromnostjo redko mešanico, ki na ženske vpliva tako, da se mu preprosto ne morejo upreti. Pa za njegove oboževalke sploh še obstaja upanje?
Jean Dujardin ob tem vprašanju za hipec postane živčen. V Franciji so igralci svetniki, ki jih vsi častijo in občudujejo, v nobenem primeru pa jih ne nadlegujejo z radovednostjo.
"Sem zelo, zelo poročen. In ona si me ne bo delila z drugimi," odgovori. Potem se nasmehne in ponosno pokaže poročni prstan, ki se lesketa na njegovem prstu. In kdo je ta 'ona', o kateri govori? Igralka Alexandra Lamy, njegova soigralka iz prej omenjene serije Un gars, une fille.
Kdaj bomo Jeana lahko videli v njegovem prvem velikem hollywoodskem filmu? Zdi se, da je to le še vprašanje časa in intenzivnega tečaja angleškega jezika. Toda tudi tega se, tako kot vseh drugih svari v svojem življenju, loteva z veliko sproščenostjo:
"Če bom dobil kakšen odličen scenarij … Zakaj pa ne? Ne bom pa čakal nanj."
Mi pa vsekakor bomo … so še zapisali v reviji Lea.
