Jay Kay: ’V redu, morda sem res rit v klobuku, a vozim astona martina DB5.’

Jay Kay, pevec skupine Jamiroquai, se je za ukvarjanje z glasbo odločil po pobegu od doma in pretepu, ki ga je skoraj stal življenja. Na vrhuncu slave se je spopadal z odvisnostjo od kokaina, kljub številnim uspehom, ki jih je požel, pa še vedno ni uresničil svojih največjih sanj - da bi postal oče.

24. 8. 2013

Zanj pravijo, da je vesoljski kavboj in obsedenec z dragocenimi avtomobili, ki mu je kombinacija lepega glasu in glasbe, ki te preprosto prisili v ples, omogočila kariero, polno uspešnic, in tudi sanjsko življenje.

Čeprav zaradi splošne tabloidizacije ostro kritizira življenje na Otoku, je ponosen Britanec, ki se je med drugim proslavil s tem, da na glavi nosi indijanske perjanice, znan pa je tudi kot pevec, ki je več kot dve desetletji zvest lastnemu glasbenemu izrazu, začinjenemu s funk, elektro in pop primesmi.

Jay Kay se je kot Jason Luís Cheetham rodil 30. decembra 1969 v Stretfordu v angleški grofiji Lancashire. Njegov brat, enojajčni dvojček David, je umrl že nekaj tednov po prihodu na svet, kar je za vedno zaznamovalo Jayevo življenje:

"Če izgubiš brata dvojčka, imaš stalno občutek, da ti nekaj manjka. V vsem mojem življenju je to definitivno člen, ki manjka. Še vedno čutim, da ni nikogar, ki bi lahko razumel, kaj natančno mislim ali čutim, a zaradi tega nikoli nisem obiskal psihiatra. Že od nekdaj sem samotnež."

Mama Karen Kay, rojena kot Adrianne Judith Pringle, ga je vzgajala sama. Bila je kabaretska pevka v nočnih klubih in v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je imela svojo televizijsko oddajo. Jayev biološki oče je Portugalec Luís Saraiva, nekdanji profesionalni kitarist, ki je sina spoznal šele leta 2001, ko je komentiral, da imata enake obrvi. Jay je bil zaradi maminega poklica od malih nog del glasbenega sveta, hkrati pa se je bil prisiljen tudi pogosto seliti:

"Ona je bila verjetno največji navdih, da sem se začel ukvarjati z glasbo. Med odraščanjem sem jo gledal, kako se je pripravljala v garderobi, potem pa še, ko je nastopala na sceni. Stalno sva bila v avtu in ni bilo mogoče, da bi se kje ustalila. Včasih je imela v Las Vegasu tri nastope na dan. Živela sva kot nomada in nisva imela ravno veliko denarja, tako da je bila to za mojo mamo velika bitka."

Ko se je Karen začela sestajati z Mervynom Kayem, so se preselili v Manchester, kot njegov drugi očim pa se pogosto omenja tudi James Royal, eden od Kareninih menedžerjev, s katerim je bila nekaj let prej v zvezi, a se nista nikoli sprehodila do oltarja. Uporniški deček, ki je obiskoval osnovno šolo Oakham School v Rutlandu, se je že pri 16 letih odločil, da bo zapustil dom. Takrat so ga neustavljivo privlačili hiphop, grafiti in ulična kultura vzhodnega Londona.

''Ko sem zapustil šolo, mi je mama rekla: 'V redu, lahko si vzameš nekaj mesecev in se potikaš naokoli, potem pa konec. Moral si boš najti delo','' se spominja.

Druga verzija te zgodbe pa govori o tem, da je bila Karen tako nejevoljna zaradi njegovih prestopkov in težav z zakonom, da ga je po številnih razpravah vrgla iz hiše. Takrat naj bi postal brezdomec, ki se je moral znajti povsem sam. V tem obdobju je živel v Ealingu v zahodnem delu Londona, kjer je raznašal pice, prodajal kilte, se ukvarjal s telemarketingom in - resnici na ljubo - tudi z drobnimi krajami. Življenje na robu pa ga je drago stalo, saj so ga nekoč po pretepu zabodli z nožem. Po aretaciji zaradi prestopka, ki ga ni storil, se je vrnil domov in se končno začel ukvarjati z glasbo. Potem ko mu ni uspelo na avdiciji za pevca skupine The Brand New Heavies, je pri 23 letih ustanovil svojo skupino, ki jo je poimenoval Jamiroquai. Ime skupine je nastalo s kombinacijo glasbenega termina jam in imena indijanskega plemena Irokezi (Iroquois), ki ga je občudoval zaradi njegove življenjske filozofije in spoštovanja do našega planeta:

''Pri 15 ali 16 letih sem gledal televizijsko oddajo o iztrebljenju slonov v Južni Afriki. Ubili so 30 ali 40 živali in pustili mladičke, da se znajdejo sami, kar je močno vplivalo name. Leto dni pozneje, ko sem bil star 17 let, sem napisal pesem When You Gonna Learn?.''

Ravno demo posnetek te pesmi je pritegnil pozornost glasbene založbe Acid Jazz Records, pri kateri je leta 1992 izšel istoimenski singel. Ta je dosegel viden uspeh in skupina je kmalu podpisala pogodbo z založbo Sony, vredno tedaj neverjetnih milijon dolarjev. Že prihodnje leto je izšel njihov prvi album Emergency on Planet Earth. Naslovna pesem je postala uspešnica na številnih top lestvicah v Veliki Britaniji, sledila pa sta albuma The Return of the Space Cowboy in zelo angažirani Travelling Without Moving, ki je zaradi uspešnic Virtual Insanity in Cosmic Girl iz njega naredil zvezdo.

''Če pesem ne zveni dobro samo ob klaviaturah in glasu ali kitari in glasu, jo uničite,'' je glavno pravilo tega karizmatičnega glasbenika.

Status zvezdnika je potrdil s singlom Deeper Underground iz leta 1998, ki je postal del filmske glasbe akcijske znanstvenofantastične uspešnice Godzila.

In po tem skoraj ni bilo človeka, ki ne bi slišal za tega vesoljskega kavboja z neverjetnim glasom in impozantno pojavo. Razposajen deček iz predmestja je torej postal planetarni fenomen. Zaradi strasti do dragocenih avtomobilov in hitre vožnje pa se je znašel tudi na muhi tabloidov.

Takrat je bil v razmerju z angleško televizijsko voditeljico Denise van Outen, ki se je preskušala kot igralka in s katero se je neredko pojavljal v javnosti.

''Ona je zelo posebna zame. Poročila se bova prihodnje leto, a še ne veva natančno, kdaj. Nihče ni kot ona, ker me vedno nasmeje, in ob njej mi nobena druga ne pade na pamet. Toda zaradi najinih urnikov se ne videvava pogosto. Če sva skupaj pet dni zapored, je to za naju bonus,'' je pojasnil v nekem intervjuju ob koncu leta 1999. Kljub optimističnim napovedim s poroko ni bilo nič, saj je njuno razmerje po treh letih, marca 2001, doživelo polom.

Nekaj let pozneje je priznal, da je ni mogel več poslušati, ker ga je stalno spraševala, kdaj se bosta poročila, prenašati pa ni mogel niti njene želje, da bi se skupaj fotografirala za naslovnice, kar se mu je že od nekdaj zdelo nagnusno. Za konec ljubezenske zgodbe pa je bila kriva tudi njegova odvisnost od kokaina, ki je trajala šest let. Denise se preprosto ni več mogla boriti z njo.

''Želel sem, da bi me podprla, ker je bilo to najpomembnejše zame, ne pa, da mi je govorila, da ne bom ničesar dosegel, ker si ne morem urediti niti lastnega življenja,'' je pojasnil in razkril, da je po koncu razmerja končal tudi uživanje mamil:

''To je bil zame izredno pomemben čas. Poskrbel je, da sem se ozrl nazaj in dojel, od kod sem prišel, in da sem pogledal v prihodnost z idejo, kaj bi rad postal. In to je pomenilo, da sem sprejel, da imam težavo s svojo naravo in življenjskim stilom, s tistim, kar me celo še vedno napada in kar mi je onemogočalo, da bi dosegel tisto, kar sem želel. Bili so trenutki, ko sem bil zaradi mamil na robu razuma. Sedel sem sam samcat ob jutranji zarji, edini buden ob tej uri in v hiši, polni ljudi, ki so po žurki odšli spat. Takrat sem se spraševal, kaj za vraga se dogaja z mano. Dojel sem, da se moram ustaviti, sicer bi me to ubilo.''

Zaradi svoje rahlo težavne narave in tudi zaradi želje, da bi za vsako ceno ohranil svojo zasebnost, je imel kar nekaj sporov s predstavniki sedme sile.

Aprila 2001 je pred nekim nočnim klubom napadel fotografa. Proti njemu so takrat celo vložili tožbo, a so ga pozneje zaradi pomanjkanja dokazov oprostili vseh obtožb. Že naslednje leto so mu v pretepu, ki je izbruhnil po vroči razpravi s še enim fotografom na premieri akcijske znanstvenofantastične avanture Vojna zvezd: Epizoda II - Napad klonov, zlomili nos.

Leta 2006 so ga aretirali zaradi fizičnega obračuna s paparacem, ki se je zgodil pred londonskim nočnim klubom Kabaret. Njegovi oboževalci po vsem svetu so bili šokirani, ko je leta 2007 sporočil, da zapušča glasbeni svet, ker mu je že slabo od turnej in ker bi se rad umiril ter ustvaril družino. Takrat je imel za seboj že 17 let kariere, v kateri je prodal več kot 27 milijonov albumov. Premor na srečo ljubiteljev njegove glasbe ni trajal dolgo, Jay Kay pa se je dve leti pozneje v smehu spominjal te faze.

''Počutil sem se svobodnega in želel sem najti ljubezen. V tistem obdobju je kitarist iz skupine dobil dojenčka, in to mi je pomagalo, da sem ugotovil, kako zelo si tudi sam želim postati oče. Pogosto govorim, da so štirideseta najboljša leta v življenju, in resnično verjamem v to. Zdaj imam zanimivo zbirko avtomobilov, lepe pse, hiše v Londonu in na Škotskem, nekaj pa na tej sliki manjka. Toda, veste kaj, potrpljenje je vrlina, jaz pa sem trenutno najbolj nepotrpežljiva oseba, ki je kdaj hodila po tem planetu. Toda vseeno moram čakati. Oba moja starša sta posvojena, zato je zame zelo pomembno, da začnem svoj mali rod,'' pravi pevec, ki slovi kot velik plejboj.

Njegovo posteljo je leta 2002 menda grela tudi nemška vrhunska manekenka Heidi Klum, s katero je posnel videospot za svojo veliko uspešnico Love Foolosophy, zabaval pa naj bi se tudi z avstralsko igralko Kylie Minogue in hollywoodsko igralko Winono Ryder, o kateri je izjavil, da ima velikanski spolni apetit, ki ga je izčrpaval. Ljubimkal naj bi tudi z avstralsko glasbenico Natalie Imbruglia. Čeprav so mediji že nekajkrat špekulirali, da se je na skrivaj poročil, še vedno ni našel tiste prave zase, avanture pa so, kot zatrjuje, le še stvar preteklosti:

''Ne spim več z groupie dekleti. To sem prerasel že v dvajsetih. Gre za stvar, ki jo počneš, ko greš prvič z avtobusom na turnejo. To sem preživel, v teh dneh pa potrebujem nekaj vsaj malo resnejšega. Moja idealna ženska je rjavolaska z lepimi čevlji.''

Ekscentrični umetnik danes živi v zelo lepi vili južno od Aylesburyja, kjer ima organski vrt, je pa tudi ponosni lastnik brunarice na Škotskem, kamor pogosto odpotuje s svojim helikopterjem, da pobegne pred resničnostjo in uživa v naravi. Sicer pa Jay Kay slovi tudi kot velik borec za pravice živali.

''Ne zanima me banalnost slave. Intervjuje sem nehal dajati, ko so me že tisočič vprašali, koliko klobukov imam v zbirki ali koliko avtomobilov posedujem. Zakaj me ne vprašajo nečesa o Palestini? Tudi jaz sem hodil v šole, imam določeno znanje, lahko bi povedal določene stvari. Bil sem v klubih, kjer so me namestili na neko VIP-mesto, potem pa me je začela množica ljudi fotografirati, ne da bi me pri tem gledali v oči. V takšnih situacijah sem se počutil kot opica v kletki. Rad imam mir, tišino in samoto, ki sem jih deležen na Škotskem. Vreme je grozno, a to je prelep kraj, kamor lahko pobegnem pred vsemi neumnostmi. Ves čas, ko sem bil na Škotskem, nihče ni prosil za avtogram ali se želel fotografirati z mano. Ljudje so sijajni in rad se družim z njimi v pubih,'' pojasnjuje popularni kavboj, ki je že kar nekajkrat ostro kritiziral življenje na Otoku.

''Narod se poneumlja s popularno kulturo in spreminjamo se v deželo tračev. To ni več  Velika Britanija. Še naprej govorimo o tem, kako smo leta 1966 postali svetovni prvaki, kar je čudovita tema, a ni več zanimiva. Britanci so največji ubožci v Evropi. Italijani se nam posmehujejo, označujejo nas za nacijo 'četerjev' in 'šopingerjev', in imajo povsem prav. Vsi govorimo samo o Beckhamovih. To je v resnici mala Britanija, vse, kar prihaja s televizije in iz revij, pa je en sam gnoj,'' brez dlake na jeziku pravi zvezdnik, ki za zdaj še ne razmišlja o umiku s scene:

''Ta posel prinaša odvisnost in dolgočasil bi se, če ne bi počel ničesar, če bi samo vrtel palce. Imam ta privilegij, da ljudje cenijo to, kar počnemo, in uživajo v naši glasbi, kar je dovolj, da bomo še naprej v igri.''

fotke

Napisal Tim Jeras za Story, Ffotografije Profimedia, Getty Images

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri