Isla Fisher - punca, ki dela čudeže

"Na Cosmo imam posebne spomine," je nostalgična. "V najst­niških letih smo skrivaj listali po njem in seveda smo šli najprej na seks strani, kjer smo se poučili o težavah z erekcijo ..."

"Odrasla sem v Zahodni Avstraliji, v Perthu, s štirimi brati, zato je bil naš dom precej poln testosterona. Velikokrat so me zbadali zaradi mojih velikih ušes, v spominu imam tudi, da je bilo pri nas doma vedno veliko kričanja.

Bila sem srednji otrok, in če nisem dovolj hitro pojedla večerje, je je zmanjkalo, saj so fantje takoj spraznili moj krožnik. Verjetno sem zaradi odraščanja v takšnem okolju malo bolj fantovski tip dekleta. Vedno pa sem bila tudi družinski mirovnik, tipičen srednji otrok, ki je ohranjal mir v družini."

"Preden sem dopolnila 12 let, sem zamenjala šest šol, kar naprej sem bila novinka, zato sem se morala naučiti, kako hitro pridobiti prijatelje. To je bilo sprva težko, ker sem bila knjižni molj in sem najraje sedela v kotu, zatopljena v knjige. Naučila sem se, kako biti zabavna in kako se lahko šalim na svoj račun ter s tem v dobro voljo spravljam tudi druge. Mislim, da je to ena najpomembnejših sposobnosti, ki sem se jih naučila v življenju."

Lahko si tudi drugačna

"Vedno sem si želela postati igralka. Ko sem imela osem let, je moja mami igrala v amaterskem gledališču. Velikokrat sem jo opazovala med igro, petjem, oblečeno v vsa tista odrska oblačila. Svojo prvo reklamo sem posnela pri dvanajstih. Bila sem vsa iz sebe. Pri osemnajstih sem dobila vlogo Shannon v Home and Away, kar je bila zame lepa izkušnja, a vse skupaj je trajalo predolgo.

Podpisala sem pogodbo, nato pa že po prvem letu obupovala, češ da ne bo zmogla. Junakinja, ki sem jo igrala, je bila zelo zanimiv lik – najprej je imela anoreksijo, potem je bila lezbijka, pozneje je hodila s svojim bratom ... Včasih se je zgodilo, da nisem poznala soigralca, ki naj bi bil moja nova simpatija, ker so se osebe menjale tako hitro.

Zame je bil to dragocen čas učenja, a po treh letih sem se odločila oditi, zato sem šla študirat v Pariz v šolo za klovne. Zdelo se mi je zelo romantično, hkrati pa sem se zavedala, da bom zaradi slovesa, ki sem ga dobila v nanizanki Home and Away, potrebovala nekaj novega, kar bo ljudem pomagalo spremeniti pogled name."

Kar ti je namenjeno, ti ne uide

"Ko sem končno dobila vlogo v holivudskem filmu, to pravzaprav ni bilo v Holivudu, ampak v Londonu. Kot igralka na začetku res nisem imela sreče. Početi sem morala marsikaj, da sem preživela, od snemanja reklam do pantomime. Potem sem se prijavila na avdicijo za dva ameriška filma v Londonu – Scooby-Doo ter Ken­guru Jack, izbrana sem bila za oba, odločila pa sem se za Scooby-Doo."

"V 'šovbiznisu' sem prišla do pomembnega spoznanja: kar ti je namen­jeno, ti zagotovo ne uide. Skušala sem slediti tej ideji, sicer bi me toliko zavrnitev spravilo ob pamet: enkrat sem bila premajhna, drugič prestara ali premlada, predebela, presuha, ne dovolj lepa, preveč lepa ... To te lahko naredi zelo ranljivega, zato se moraš znati dvigniti nad to."

Zabavaj se in se pos­večaj prijateljem

"Starša sta me naučila neodvisnosti. Vedno sta me spodbujala k temu, da sem se sama odločala zase, da sem razmišljala s svojo glavo in bila individualist. Učila sta me, naj stremim k temu, da bo življen­je zabavno. Tega sem se vedno držala, včasih tudi v svojo škodo. Trudila sem se biti tudi dobra prijateljica in ponosna sem na to, da sem vedno prijazna ter ljubeča do drugih. Dobro je biti pomemben, še pomembneje pa je biti dober."

Končno uspeh

37-letna Isla je poročena z igralcem Sacho Baronom Cohenom, poznanim po kultnih vlogah Alija G-ja in Borata, s katerim ima dve hčerki, petletno Olive in dveletno Elula. Holivudsko kariero si je utrdila z vlogama v dveh velikih filmih, Velikem Gatsbyju, v katerem igra Myrtle, in Mojstri iluzij, trilerju o iluzionistih, ki ropajo banke, kjer je odlično upodobila mojstrico trikov Henley.

Zaslovela pa je tudi s svojima prejšnjima filmoma, Lovci na družice in Strastna zapravljivka. Ponosna je, da je vse to dosegla sama. "Res nisem imela nobene pomoči," prizna. "Pravzaprav sem enkrat res prosila za pomoč, in sicer takrat, ko me je agentka v Los Angelesu odpustila.

Prijavljala sem se na različne avdicije, a povsod dobivala zavrnitve, zato sva prekinili sodelovanje. Sacho, ki je bil takrat še moj fant, sem vprašala, ali bi me lahko njegov agent priporočil komu, in agent je bil kratek: "Ni šans." To je bilo prvič, da sem koga v filmskem svetu prosila za uslugo, in kljub zavrnitvi sem se počutila opogumljeno.

Osmisli si življenje

"Skrivnost preživetja v Los Angelesu je skrivnost preživetja kjerkoli sploh: splesti si moraš veliko prijateljstev in poskrbeti za to, da imaš obveznosti, npr. vadbe, plesne tečaje, sicer se lahko počutiš zelo izoliranega. V Los Angelesu imam več različnih prijateljev – nekatere iz časa, ko sem šele prišla tja, večina pa jih je od prej. Moja hiša je za njih vedno odprta in veliko tistih, ki nima na voljo otroškega varstva, pusti svoje otroke pri meni.

"To, da imaš lahko vse, je mit. Ne moreš. Še pomembneje pa je to, da si niti ne smeš želeti vsega. Usklajevanje dela z družinskim življenjem je neke vrste žonglerstvo, pri katerem nisem najboljša. Kljub vsemu je moja glavna prioriteta družina. Materinstvo te prizemlji in ti pokaže, kaj je najpomembnejše. Uživam v vlogi mame, in če ne bi šlo za Cosmopolitan, bi vas na smrt dolgočasila z opisovanjem vsake najmanjše podrobnosti svojega materinstva."

Zasebnost je samo tvoja

"O svojem razmerju s Sacho ne govorim. Veste, zakaj? Toliko neumnih izjav je že prišlo v javnost, da si tega prepros­to ne želim več. Čutim, da je moje zasebno življenje samo moje, ni namenjeno javnosti. Naše družinsko življenje je razpeto med Londonom in Los Angelesom, zadnje čase pa smo zaradi Sachinega dela predvsem v Londonu.

Gre za povsem različni mesti, meni ljubši pa je London, saj so mi všeč Angleži, njihova hrana, kultura ... Tudi moja mama je razpeta med dvema državama, trenutno z družino živi med Grčijo in Nemčijo, zato se lahko veliko obiskujemo. Los Angeles pa je pač Los Angeles. Zaradi vročega podnebja je, kadar smo tam, vse lažje."

Lahko si ženstvena in zabavna

"Ali bi se opisala kot feministka? Sem igralka. Ne vem, ali se to ne izključuje s feminizmom, mislim pa, da ženske ne smejo prevzeti moških lastnosti, samo zato da bi uspele. Ženska mora ostati ženska, biti v harmoniji s svojo ženstvenostjo in ostati enakopravna z moškim."

"V filmski industriji se ženske po navadi podpiramo. Pred časom sem bila na avdiciji za film, kjer mi je producent zaupal, da me je Naomi Watts pohvalila, kako zabavna in dobra igralka sem. To se mi zdi lepa gesta, ki jo lahko naredi žens­ka za drugo žensko."

Izboljšaj svoje pomanjkljivosti

"Gatsby je mojstrovina, tega ne morem nehati ponavljati, ampak to je pač res­nica. Je tako svetel, čudovit, barvit ... kot njegov režiser Baz Luhrmann."

"Tudi prizori iz filma Mojstri iluzij so odlični. Zadnjič sem rekla režiserju: "Sploh ne morem verjeti, da si mi dal vlogo v tem filmu!" Ne mislim, da nisem bila prava za to vlogo, a film je tako 'kul', gladko teče, je bleščeč in dobro organiziran.

Všeč mi je, da igram glavno žensko vlogo v filmu. Rada igram značajne, močne vloge, všeč mi je, da imam malce razpuščenega, neukročenega duha sredi vseh tistih moških in njihovega ega. Sem pamet naše tolpe, strastna, neustrašna anarhistka. Zdelo se mi je, da je to dobra vloga tudi zaradi sporočila ženskam.

Moj lik v filmu je 'ubežnik', zato sem morala na primer pobegniti iz bazena, polnega piraj, medtem ko sem bila vklenjena. Šele na zabavi ob koncu snemanja mi je režiser dejal: "Režiral sem že veliko akcijskih filmov, še nikoli pa ni nihče v njih izvajal svojih trikov." Sploh nisem vedela, da sem imela možnost! Mislila sem, da je to pač treba narediti."

Prevedla in priredila: Katarina M. Bajt

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ