Hollywood jé otroke in hrani odrasle

Otroški igralci imajo navadno še krajši rok trajanja od enosezonskih holivudskih starlet.

15. 9. 2010

Po hitri in veliki slavi v rosnih letih najpogosteje izginejo s scene takoj po tem, ko pridejo v puberteto ali pa končajo v klinikah za zdravljenje odvisnosti. Kdo so mulci, ki jim je uspelo vsaj nekoliko normalno odrasti pred kamerami, in kdo so tragične figure?

Disneyjeva generacija

Miley Cyrus, najbolj razvpita od vseh z dolgega seznama slavnih, mladih in težavnih, je res izjema, čeprav so jo nekoč izbrali za zvezdnico, ki najslabše vpliva na otroke. To je delno nesmiselno, saj obstajajo še veliko bolj problematični zvezdniki, ki prek malih in velikih ekranov ‘vzgajajo’ otroke v obdobju, ko starši postajajo vedno manj odgovorni zase, kaj šele za potomce.

Miley, ki prav tako ni bila povsem brez mladostniških neumnosti, kot so na primer provokativne seksi fotografije, ki jih je že pri 15 letih kar sama razposlala po internetu, neprimerne rasistične opazke v medijih in zveze s starejšimi moškimi, ki so se znašle pod povečevalnim steklom javnosti, je morda vendarle – kot velika in izredno slavna Hannah Montana – sama nosila breme krivde celotne generacije Disneyjevega ‘gojišča’ zvezd. Nekoč znan kot nedolžna zabava za otroke, danes pa kot leglo mulcev in najstnikov, vključenih v škandale, povezane z domačo pornografijo, goloto in pijančevanjem v javnosti, tudi Disney ni več tisto, kar je nekoč bil.

Uživanje kokaina pri 13 letih

To, da danes mladi igralci zaradi neprimernega vedenja končajo na straneh tabloidov, pa ne pomeni, da so šli vsi mladi ljudje k ‘vragu’, ampak predvsem to, da je v obdobju resničnostnih šovov in smrti intime vse skupaj le bolje zabeleženo, zato se kaj kmalu znaj­de pred očmi in ušesi globalne javnosti. 

Spomnimo se samo igralke Drew Barrymore, ki je že v 80. letih prejšnjega stoletja, na vrhuncu slave filma E. T., zašla v norost, za katero je marsikdo mislil, da je rezervirana le za starejše prebivalce Hollywooda. Pri devetih je že kadila po nočnih klubih, pri 11 pila alkohol, pri 12 se je prvič srečala s travo, pri 13 pa je uživala kokain. Kmalu zatem se je znašla na prvem zdravljenju odvisnosti, pri 14 letih, ko ji je spodletel poskus samomora, pa se je vrnila v kliniko.

Ko otroci polnijo rumeni tisk

Macaulay Culkin in Haley Joel Osment, nekoč planetarno slavna desetletnika, sta že pred puberteto povsem izginila iz javnega življenja. Pozneje sta se še največ pojavljala v črni kroniki.

Zvezdnik filma Sam doma je medije polnil zaradi marihuane, ki ga je strpala za rešetke, junak filma Šesti čut pa zaradi prometne nesreče, ki jo je povzročil pod vplivom mamil in alkohola.

Ne smemo pozabiti niti tega, da je tudi težavna Lindsay Lohan kariero začela pri 11 letih, in to v Disneyjevem studiu. Verjetno ni treba posebej poudarjati, v kakšnem stanju sta njen današnji mladostniški ‘hedonizem’ in kariera. 

Diana Serra Carry, bolj znana kot Baby Peggy, velika otroška zvezda neme filmske ere, je doživela prav posebno usodo. Leta 1923, ko je bila stara komaj pet let, je s filmskim studiem Universal sklenila pogodbo, vredno 1,5 milijona dolarjev. Vse lepo in prav, če ne bi vsega denarja zapravila njena starša, ki sta kupovala drage avtomobile, oblačila in hiše. Vse skupaj je prišlo tako daleč, da si Peggy in njena sestra nista mogli plačati niti šolanja. Peggy je pri 17 letih dojela tragedijo situacije in poskušala pobegniti pred starši in filmskim svetom, potem pa je doživela hud živčni zlom.

Usode so zelo različne

Ker je prihodnost prinesla nove zakone in predpise na tem področju, se je število takšnih in podobnih tragedij zmanjšalo, a še vedno ostaja grenak priokus pretirane starševske ambicioznosti. Ni nujno, da so starši pohlepni, da bi uničili mladost otrok, dovolj je že, da so nezavedno sebične in frustrirane osebnosti, ki osebne neuspešne zvezdniške ambicije projicirajo na svoj naraščaj. S tem jih (nezavedno) silijo v uspeh, ki ga sami niso mogli doseči.

V dolgi in nepregledni filmski zgodovini se na prav tako dolgem in nepreglednem seznamu otroških igralcev najde marsikaj.

Od legendarne Shirley Temple in danes slavnega režiserja Rona Howarda, prek pozitivnih primerov, kot so Jennifer Connely, Kirsten Dunst, Shia LaBeouf, Sean Astin, Eliah Wood, Anna Paquin, Christian Bale in Jodie Foster, do nesrečnih primerov, kot so Linda Blair (še ena žrtev alkohola in mamil), Robert Blake (zaradi umora soproge ga je doletela zaporna kazen), Danny Bonaduce (od otroškega superzvezdnika do problematičnega agresivnega možakarja, ki z incidenti ‘hrani’ paparace), Jonathan Brandis (pri 27 letih se je obesil), Gary Coleman (bankrot, nasilje, sodišča), Corey Feldman in Corey Haim (odvisnost od trdih drog) …

Danes so celo otroci iz filmov o Harryju Potterju odrasle osebe, ki poskušajo narediti radikalen rez v primerjavi z vlogami, s katerimi so odrasli, da bi si zagotovili vsaj kolikor toliko svetlo prihodnost v svojem poklicu in se poskušali izogniti pastem, v katerih sta se znašla Culkin in Osment. Daniel Radcliffe je bil na primer gol v gledališču, njegova kolegica Emma Watson pa še išče vlogo, v kateri bi lahko bila gola.

Kdo pa je, če seveda zanemarimo klasični Disneyjev bazen talentov, največja otroška igralska zvezda nove zgodovine? Za Dakoto Fanning so na primer govorili, da je tako zastrašujoče nadarjena, da je videti kot odrasla oseba v telesu male punčke. Ravno zaradi tega se marsikdo boji za njeno prihodnost. Otrok, ki preskoči otroštvo, ima namreč veliko možnosti, da na koncu postane tragična figura.

Povzeto po reviji Lea

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri