Filip Kržišnik in Blaž Slanič: Akrobat na kvadrat

1. 11. 2014
"Ogrevanje začneva kot vsak profesionalen športnik - z viljamovko za pogum. (smeh)" (foto: Nikola Janušič)
Nikola Janušič

Odkar ju poznam, pogled na veličastne stavbe in strehe ne mine več brez misli na njuno drzno akcijo tam gori in to, kako bi jo izpeljala. Z gverilskimi akrobatskimi nastopi sta že zakoreninila trditev, da nemogoče je mogoče, in vzbudila močan interes po tem, da ju bolje spoznam in predstavim množici. Utrip je poskočil že, ko sem ju pričakoval in gledal, od kod bosta zdaj priletela od adrenalina zasvojena, z mnogo priznanji in medaljami nagrajena akrobata - Filip Kržišnik in Blaž Slanič.

Petica je cifra za odličnost. Kako bi s petimi besedami opisala drug drugega?

Filip o Blažu: Neustrašna, nepremična štajerska jeklena baza.

Blaž o Filipu: Odtrgan 'adrenaline junkie' brez meja.

Skočimo desetletje nazaj. Koliko sta bila stara, ko sta ugotovila, da imata talent za akrobacijo, in kako je potekal razvoj do tukaj, kjer sta danes?

Filip: Vse skupaj se je začelo, ko sem kot otrok videl plesni video Riverdance - Irish tap dance, kjer so plesalci poleg plesa pokazali še nekaj preprostih akrobatskih trikov in salt od stene. Takrat sem vedel, kaj želim početi. V osnovni in srednji šole sem ves svoj prosti čas preživljal na tečajih karateja, capoeire, plezanja in breakdancea, kar je navsezadnje vodilo do preostalih ekstremnih športov in razvoja v akrobatiko.

Blaž: Čeprav se že od otroštva ukvarjam z različnimi ekstremnimi športi, sem se z gimnastiko srečal šele na fakulteti za šport in mi je takoj bila pri srcu. Zaradi hitre sposobnosti za motorično učenje in lastno napredovanje sem poučeval akrobatiko za mlajše v gimnastični šoli GIB, kjer zdaj s Filipom vsakodnevno trenirava.

Filip in Blaž

Kakšen je bil vajin prvi skupni projekt in kako sta se spoznala? Vajin prvi vtis drug o drugem?

Spoznala sva se v gimnastični dvorani športne fakultete v Ljubljani in se takoj lotila treningov partnerske akrobatike. Na začetku je vse potekalo bolj počasi, učila sva se osnovnih gibov in gradila zaupanje ter postopoma prišla do koreografirane točke, ki sva jo bila pripravljena pokazati publiki. Prvi skupni projekt je bil svetovni žonglerski dan na Bledu. S takratno točko sva bila zelo zadovoljna in navdušena, da nama je uspela, a vendar sva hitro dojela, da ni velik presežek in da sva zmožna pokazati veliko več.

Od tu naprej je šlo le še navzgor, kar je odraz trdega dela. Koliko trenirata skupaj?

Poleg vseh najinih rednih treningov in poučevanja po plesnih šolah, gimnastičnih dvoranah in podobnega skupaj trenirava vsak dan, od dve do šest ur dnevno.

Pa so še kakšni dodatni treningi, kjer trenira vsak zase?

Filip: Gimnastika, plezanje, ples ...

Blaž: Žongliranje, motociklizem, plezanje ...

Kaj najbolj žrtvujeta zaradi tolikšne količine treningov?

Filip: Ker si sam krojim svoje življenje, sta to moja želja in moj življenjski stil, tako da večinoma ni občutka žrtvovanja, saj se navsezadnje ukvarjam s tem, kar me razveseljuje.

Blaž: Zaradi neprilagodljivih ur treningov, nastopov, snemanj in slikanj moram žal velikokrat študij poriniti na stranski tir, hkrati pa občasno trpita zasebno življenje in prosti čas.

Filip in Blaž

Kako bi opisala prednosti in slabosti profesionalnega ukvarjanja z akrobatiko?

Filip: Delava to, kar naju veseli, uživava v akrobatiki in izvajanju elementov, širiva najine meje sposobnosti in z njimi očarava ljudi, jim nariševa nasmešek na obraz.

Blaž: Poškodbe, preutrujenost telesa, ni fiksnega urnika.

Je v Sloveniji dovolj priložnosti, da se lahko s tem poklicem preživljaš?

Pravzaprav se že preživljava z najinimi dejavnostmi - s poučevanjem v plesnih šolah, snemanji ter nastopi.

Kako pa potekajo priprave na adrenalinski podvig, imata kakšno rutino?

Ogrevanje začneva kot vsak profesionalen športnik - z viljamovko za pogum. (smeh) Na nastope in podvige se dobro telesno pripraviva z ogrevanjem ter osnovnimi vajami akrobatike. Vedno pa pomaga malo prerivanja - bolj ko 'užgem' Filipa pred nastopom, manj je možnosti, da se poškoduje med njim. (smeh)

Filip, kako gradita zaupanje, ki je temelj vajinih vragolij?

Najino medsebojno zaupanje v ekstremnih elementih in skokih se deli na zaupanje vase, v sposobnosti svojega telesa in poznanje njegovih mej ter v zaupanje v partnerja, v njegovo sposobnost varovanja, občutka za položaj v prostoru ter reakcijski čas za preventivo padcev.

Čeprav Blaž tu in tam 'užge' Filipa, je spor med vama očitno nedovoljen. Filip, bi Blažu zaupali, tudi če se spor zgodi?

Na srečo ni opcije, da se takšen spor sploh zgodi, če pa se, nimam druge izbire, kot da mu 'slepo' zaupam. Zaradi toliko treningov in različnih situacij vem, da je vreden zaupanja in sposoben rešiti kakršnokoli katastrofo.

Kako dobita delo? In kaj vse sprejmeta?

Ker se trudiva biti aktivna na socialnih omrežjih, dobiva kar precej povpraševanj prek teh. Sprejmeva pa vse, kar nama je izziv za pripravo novih točk in podvigov, ki ne navdušujejo le publike, temveč so v zabavo tudi nama.

Napisal: Domen Mavrič za revijo Story

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"