Eva Green: “V Hollywoodu se počutim kot grda račka"

7. 10. 2016
Eva Green: “V Hollywoodu se počutim kot grda račka" (foto: Profimedia)
Profimedia

Zaradi snežno bele kože, dolgih črnih las in nežnega pogleda Eva Green še najbolj spominja na Sneguljčico. Kaj pa se skriva za ‘fasado’ te po mnenju številnih moških usodne ženske, ki jo bomo v naših kinih že kmalu lahko gledali v vlogi glavne junakinje domišljijske pustolovščine Dom gospodične Peregrine za nenavadne otroke?

Francoska igralka in model Eva Gaëlle Green se je rodila 6. julija 1980 v Parizu. Luč sveta je ugledala dve minuti pred svojo sestro dvojčico Joy oziroma Johanne (na fotografiji spodaj).

Njena mama je 75-letna Marlène Jobert (na fotografiji spodaj), radoživa francoska igralka, pevka in pisateljica, oče pa zobozdravnik Walter Green.

Eva se za svojo eksotično lepoto, s katero v trenutku očara gledalce, lahko zahvali temu, da je zelo mešane krvi, saj se po žilah njene mame pretaka alžirska kri, korenine njenega očeta pa segajo v Francijo in na Švedsko.

Eva, ki ima med predniki tudi Turke in Špance, mešano poreklo komentira takole:

“Počutim se kot državljanka sveta. Življenje in kino nimata meja.”

Ko je bila stara komaj 14 let, je bila že trdno odločena, da bo postala igralka, kar pravzaprav sploh ni nič čudnega, saj njena mama ni edina v družini, ki se ukvarja s sedmo umetnostjo.

Na velikih platnih je namreč pogosto občudovala tudi 73-letno teto Mariko Green, njen stric pa je slavni 71-letni snemalec Christian Berger.

Ob tem pa je treba poudariti, da se je Evina mama, ki je bila sicer uspešna igralka, že v svojih štiridesetih poslovila od tega glamuroznega poklica.

Ni ji bilo namreč všeč, da so jo ves čas presojali na podlagi njenega videza, poleg tega pa je hotela živeti preprosto življenje, daleč stran od kamer.

Kljub temu pa je imel njen poklic seveda močan vpliv na njeno nadobudno hčerko, ki pa sprva sploh ni želela postati igralka, saj jo je bilo preveč strah primerjav in vzporednic, ki bi jih ljudje vlekli med njo in njeno mamo:

“Že od nekdaj sem zelo rada igrala, a sem to dolgo skrivala, ker sem menila, da bodo ljudje mislili, da si želim le to, da bi postala slavna kot mama. Imela sem občutek, kot da ne bi imela pravice storiti tega. Potem pa sem videla Isabelle Adjani v filmu L’histoire d’Adèle H. in se tako močno zaljubila v njeno delo, da sem preprosto morala poskusiti. Še vedno imam rada Adjanijevo, saj je tako zelo ekstremna in močna. Zame je čudovit navdih.”

Čeprav ji je bilo igralstvo tako rekoč položeno v zibelko, pa je morala prehoditi dolgo pot, preden se je prebila do obljubljenega hollywoodskega sveta.

Čare gledališkega odra je prvič okusila že v obdobju, ko je študirala igro na St. Paul Drama School v Parizu in ki se ga danes spominja takole:

“Bila sem zelo studiozna, celo preveč. Ob koncih tedna nikoli nisem hodila ven, bila sem zelo resna. Morali bi me videti na predavanjih, ko sem zardevala in se začela potiti vsakič, ko me je profesor kaj vprašal.”

Obetavna igralka, ki je pozneje v Londonu obiskovala tudi igralski tečaj na Webber Douglas Academy of Dramatic Art, je v letih 2001 in 2002 med drugim nastopila v predstavah La Jalousie en Trois Fax in Turcaret, veliki preboj pa je doživela leta 2003.

Takrat je njeno nadarjenost za igralstvo namreč opazil kultni italijanski režiser in scenarist Bernardo Bertolucci, ki jo je angažiral v svoji drami z naslovom Sanjači.

Vloga temperamentne in čutne Isabelle je bila takrat 23-letni lepotici pisana na kožo.

V svojem filmskem prvencu je bila tako zelo prepričljiva, da je čez noč postala ljubljenka kritikov, poleg tega pa se je je oprijel sloves simbola seksa.

Od takrat se lepi igralki ni bilo treba več bati, da ne bi dobila dovolj ponudb za vloge. Nasprotno, filmski ustvarjalci so se začeli ‘tepsti’ zanjo.

Ne glede na to, v kateri vlogi se je pojavila, kot Sibylla v zgodovinskem epskem spektaklu Nebeško kraljestvo, kot slovito Bondovo dekle Vesper Lynd v akcijski avanturi Casino Royale ali pa kot Vanessa Ives v priljubljeni britansko-ameriški dramski seriji Penny Dreadful, je vedno znova dokazovala svojo vsestranskost in sposobnost preobrazbe.

Številne je navdušila tudi kot Serafina Pekkala v domišljijski pustolovščini Zlati kompas, v kateri sta ji družbo med drugim delala Nicole Kidman in Daniel Craig, ne smemo pa pozabiti niti misteriozne komične grozljivke Temne sence, akcijskega domišljijskega spektakla 300: Vzpon imperija, misteriozne drame Bela ptica v metežu in akcijskega kriminalnega trilerja Mesto greha: Ženska za umret.

Mimogrede, Eva je morala za kinematografsko premiero slednjega filma, drugega dela akcijskega trilerja Mesto greha, posneti nov poster.

Plakat, na katerem je pozirala s pištolo in na katerem so precej dobro vidne njene razgaljene prsi, so ameriški filmski ustvarjalci namreč ocenili kot neprimernega za gledalce.

“To se mi zdi čudno. V filmski industriji je toliko nasilja, njih pa moti, da sem v dekoltirani srajci. Nisem gola in nisem niti provokativna. V tem ne vidim nič šokantnega,” je takrat dejala jezna Eva.

Kljub velikemu uspehu pa je ostala preprosta in ‘prizemljena’, kar je v Hollywoodu tako zelo redko, da je že kar osvežujoče.

Glamurozno življenje v Los Angelesu? Za nekonvencionalno igralko je to nepredstavljivo. Pred medijskim direndajem se najraje umakne v London.

Če jo boste iskali na Facebooku, Twitterju in Instagramu, pa je žal ne boste našli, saj družabna omrežja - kot pravi - naravnost sovraži.

Po vsem tem prav nič ne preseneča, da ji je zasebno življenje sveto in da je posledično o njej zelo malo znanega.

“Ko me ljudje spoznajo, se jim zdim zelo hladna … Ohranjam namreč distanco in mislim, da me ravno zato igralstvo tako zelo privlači. Dovoljuje mi namreč, da nosim masko,” pravi Eva, ki živi sama in trdi, da daleč od kamer nima samozavesti ter da je igralka postala ravno zato, da bi postala bolj samozavestna.

Sicer najpogosteje igra prav vloge močnih žensk, ki pa so po njenih trditvah povsem drugačne od nje:

“Rada igram samozavestne ženske z močnim značajem, ker si v resničnem življenju včasih želim biti kot one.”

Zanimivo, medtem ko jo imajo številni pripadniki močnejšega spola za fatalno žensko z velikih filmskih platen, se Eva, ki je sicer naravna blondinka, a si lase že od 14. leta redno barva, bojuje s pomanjkanjem samozavesti.

Ta težava zagrizene nasprotnice botoksa in plastične kirurgije pride še posebno do izraza v Hollywoodu, saj se ob ‘pomlajenih’ ameriških igralkah včasih počuti staro:

“V Hollywoodu se počutim kot grda račka. Ob vseh teh ženskah, ki uporabljajo botoks in se upirajo svojim letom, se začneš zavedati svoje starosti.”

Eva pa je v zvezdniškem svetu znana tudi po sijajnem modnem okusu. Po mnenju strokovnjakov se vedno odloča za oblačila, ki so nadvse seksi.

“Nikoli ne obžalujem ničesar, kar sem nosila v preteklosti. Ko ne vem, kaj bi, oblečem ozke črne hlače, ohlapni pulover iz kašmirja, po možnosti znamke Donna Karan, in si - če sem dobro razpoložena - obujem še salonarje,” na preprost način opiše svoj stil oblačenja. Ne glede na to, da ima zelo rada lepe obleke, pa ji je še vedno najljubša črna usnjena torbica Christiana Diorja, brez katere ne gre nikamor.

“Ima moji začetnici, zato je posebna. Nosim jo povsod s seboj, to je moja Mary Poppins torba,” pojasni privlačna Francozinja, ki ne skriva, da je njena modna vzornica legendarna nemško-ameriška igralka in pevka Marlene Dietrich:

“Bila je zelo ženstvena, hkrati pa izrazito močna.” Ko so jo nekoč vprašali, katera informacija o njej bi ljudi najbolj presenetila, je odgovorila:

“Mislim, da bi bili ljudje presenečeni nad tem, da sem zapečkarica. Nerada hodim v nočne klube in na divje zabave. Po napornem snemalnem dnevu sem najraje doma, kjer se ob kaminu sproščam s kozarcem vina in dobro knjigo. Dolgočasno, a?”

Kaj pa ljubezen? Verjetno ni treba posebna poudarjati, da francoska zvezdnica o svojih srčnih izbrancih ne govori, a medijem je nekaj malega o njenem ljubezenskem življenju vendarle uspelo izbrskati.

V letih 2000 in 2001 je na zmenke hodila z igralcem Yannom Claassenom, med letoma 2005 in 2009 pa je bila v razmerju s 14 let starejšim novozelandskim stanovskim kolegom Martonom Csokasom.

Če gre verjeti govoricam, je njen sedanji izbranec sloviti 58-letni ameriški filmski ustvarjalec Tim Burton (na fotografiji spodaj), režiser domišljijske pustolovščine Dom gospodične Peregrine za nenavadne otroke, ki v naša kina prihaja 29. septembra in v kateri Eva igra glavno vlogo, torej gospodično Peregrine.

Težko pričakovani film se vrti okoli skrivnostne ženske, ki na nekem otoku streho nad glavo ponuja sirotam, ki imajo nenavadne moči in karakterne značilnosti. In kdo na tem svetu bi vlogo gospodične Peregrine odigral bolje kot Eva? Če vprašate Tima, prav nihče.

“Všeč mi je predvsem to, da čutim neko intenzivno povezanost z njo, hkrati pa je zelo privatna in skrivnostna ženska. Želim si, da bi bilo v filmskem poslu več takšnih, kot je ona. O njenem življenju ne vemo vsake preklete podrobnosti. Ohranja ravnotežje med grozljivostjo, emocijami, močjo in zagonetnostjo,” je svojo navdušenost nad Evo pojasnil Tim in s tem le še podžgal govorice, da je v razmerju z njo.

Junakinja naše tokratne zgodbe teh govoric seveda ni komentirala in jih najverjetneje tudi ne bo, je pa nekoč razkrila svoj pogled na razmerja:

“Ne maram spogledovanja, a ko nekoga ljubim, vedno dajem vse od sebe, morda celo preveč. Razmerju se moraš posvečati in ves čas trdo delati. Prvih nekaj mesecev je sicer vedno čudovitih, pozneje pa se to prelevi v trdo delo. Takrat ni več tako strastno in noro, kot je bilo nekoč.” Ja, na žalost bi težko trdili, da se Eva moti …

Napisal: Tim Jeras (za Story)
Fotografije: Profimedia, Getty Images

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"